Emisije fosilnih goriv so glavni vzrok za segrevanje ozračja, ugotavlja Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Še vedno pa prav s fosilnimi gorivi zagotavljamo več kot 80 odstotkov globalne energije. A počasi fosilne vire vse bolj nadomeščajo tako imenovani zeleni viri, s katerimi po svetu pokrivamo že okoli 29 odstotkov potreb po električni energiji (podatek za leto 2020).  

Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih vse več govori o zeleni energiji, zelenem prehodu in obnovljivih virih energije. A kaj zelena energija sploh je?

Zelena energija

Je izraz, s katerim označujemo energijo, ki jo pridobivamo iz naravnih virov, kot sta denimo sonce in voda. Pogosto ji pravijo tudi čista energija, saj njeno pridobivanje načeloma ne onesnažuje ozračja in prispeva zelo malo oziroma nič toplogrednih plinov. Zeleno oziroma čisto energijo pa pridobivamo iz obnovljivih virov energije. 

A tudi pridobivanje zelene energije običajno predstavlja poseg v okolje zaradi postavitev vetrnic, sončnih elektrarn in zajezitev rek. Načeloma velja, da za zeleno energijo ne moremo šteti tisto, pri kateri so posegi v okolje večji in povzročajo večjo škodo, denimo takšno, ki se pridobiva s kopanjem ali vrtanjem, saj se s tem uničujejo ekosistemi in ogrožajo vodni viri. In čeprav je Evropska komisija predlagala, da se tudi jedrska energija vsaj začasno uvrsti med zelene energije, pa okoljevarstveniki izpostavljajo več razlogov, zakaj ta ne sodi v to kategorijo. Glavni je seveda njen vpliv na okolje, predvsem škodljivost radioaktivnih odpadkov in velika poraba vode za hlajenje reaktorjev.  

Kako pridobivamo zeleno energijo?

Zelena energija se običajno pridobiva s pomočjo tehnologij, ki izkoriščajo obnovljive vire energije. Ti se običajno naravno obnavljajo in so v teoriji sorazmerno trajnosten vir energije za razliko od fosilnih goriv, ki so na zemlji v omejenih količinah in jih ne moremo obnoviti, saj so nastajali milijone let. Med obnovljive vire energije se uvrščajo biomasa, sončna, vetrna, geotermalna in hidroelektrična energija. 

Da se lahko neka energija označi za čisto, ne sme povzročati onesnaževanja zraka. To pomeni, da niso vsi obnovljivi viri tudi čisti. Denimo če za proizvodnjo električne (in toplotne) energije sežigajo les iz sicer trajnostno upravljanih gozdov, lahko govorimo o obnovljivih virih, ne pa tudi o čisti zeleni energiji. Pri samem procesu izgorevanja biomase namreč nastaja CO2.  

Omenjene tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov sicer delujejo na različne načine, na primer s črpanjem energije iz sonca (sončni paneli), z uporabo vetrnih turbin, izkoriščanjem pretoka vode za ustvarjanje energije ali izrabljanjem toplote zemlje globoko pod površjem. Po njihovi (trenutni) učinkovitosti pa si sledijo po spodnjem vrstnem redu:  

Vetrna energija

Še posebej je primerna za kraje na morju in višjih nadmorskih višinah. Tehnologija vetrnih elektrarn uporablja moč zračnega toka okoli sveta za potiskanje turbin, ki nato proizvajajo elektriko. 

Obstajajo tud majhne vetrne elektrarne, ki se jih lahko namesti na objekte. 

Geotermalna energija

Ta vrsta zelene energije izkorišča toplotno energijo, ki je shranjena pod zemeljskim površjem. Za uporabo tega vira je sicer potrebno zvrtati vrtine za namestitev sond, torej predstavlja poseg v okolje. Vendar pa je to dejansko dokaj stalen in trajnosten vir, ko sistem enkrat namestimo.

Sicer se geotermalna energija na Islandiji že tisočletja uporablja kot neposreden vir tople vode in ogrevanja. Paro iz tega vira je možno izkoriščati tudi za proizvodnjo električne energije. 

Hidroenergija 

Vodna, hidro- oziroma hidroelektrična energija za proizvodnjo elektrike izkorišča pretok vode v rekah, potokih, jezovih in tudi morskih valovih (plimovanje) ter celo padavine.  

Sončna energija

Solarna oziroma sončna energija je v zadnjih letih eden najbolj priljubljenih obnovljivih virov pri nas. Proizvaja se s pomočjo fotovoltaičnih celic, ki zajemajo sončno svetlobo in jo pretvarjajo v elektriko. 

Sončna energija se uporablja tudi za ogrevanje stavb, vode, pa tudi za napajanje ulične razsvetljave. Zaradi svoje širše dostopnosti, je vse pogosteje uporabljena za zasebne namene in energetsko samooskrbo. 

Prednosti in slabosti zelene energije

Ker so ti viri energije pogosto dostopni lokalno, nanje geopolitične razmere in motnje v dobavnih verigah ne vplivajo toliko. To pomeni na dolgi rok cenejšo (skoraj brezplačno) energijo in stabilne cene energije. 

Vendar pa so nekateri obnovljivi viri energije odvisni od vremenskih razmer in pogosto niso stabilni. Sončne energije ponoči in ob temačnih dnevih ne moremo pridobivati. Za izkoriščanje vetrne energije potrebujemo nenehen veter. Na zmanjšano proizvodnjo energije s pomočjo hidroelektrarn pa lahko vplivajo sušna obdobja.

Ker se zelena energija proizvaja lokalno, je energetska infrastruktura bolj prožna in manj odvisna od centraliziranih virov. 

Učinkovitost zelene energije je odvisna od lokacije, na kateri jo pridobivamo. Na sončnih legah so pogoji za pridobivanje sončne energije optimalni, medtem ko so v senčnih legah takšne naprave manj učinkovite. 

Strogo gledano noben od naštetih načinov pridobivanja energije ni povsem zelen v smislu, da ne vpliva na okolje. Pri tem je treba namreč upoštevati celoten življenjski ciklus energetskega vira, od tega, koliko energije porabimo za izdelavo tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, do tega, koliko energije proizvede v celotnem obdobju, in nazadnje tudi to, kakšno breme za okolje predstavlja po koncu svoje življenjske dobe. Kljub vsemu so v primerjavi s tehnologijo na fosilna goriva ti učinki na okolje na koncu manjši. 

Največja prednost zelene energije je, da ima njeno pridobivanje praktično ničelni ogljični odtis. Če jih bomo lahko v večji meri uporabljali za zagotavljanje energetskih, industrijskih in transportnih potreb, bomo s tem lahko močno zmanjšali naš vpliv na okolje in upočasnili podnebne spremembe.