Gre za prvo gosenico te vrste, ki so jo našli v baltskem jantarju.

Poimenovali so jo Eogeometer vadens. Gosenica se je verjetno ujela v kapljico drevesne smole, ki se je nato strdila v jantar, s čimer se je prvotna oblika gosenice ohranila milijone let. "To se je verjetno zgodilo, ker je večina gosenic aktivnih ponoči," je pojasnil Hausmann.

Gre za gosenico iz družine velikega metulja, imenovanega pedic, v kateri je okoli 23.000 vrst. To je sicer tudi ena najbolje zastopanih družin metuljev v Sloveniji, navaja spletna enciklopedija Wikipedia. Za razliko od gosenic drugih metuljev imajo gosenice pedicev zgolj dva ali tri pare nog namesto petih. Premikajo se tako, da zadnji del telesa primaknejo k prvemu, nato pa se znova zravnajo. To se imenuje pednjanje, po čemer so tudi dobili ime. Po navedbah raziskovalcev bi lahko odkriti fosil omogočil vpogled v evolucijski proces v obdobju eocena, to je od 34 do 56 milijonov let nazaj.

V branje priporočamo še: