Hrastova čipkarka je nekaj milimetrov velika žuželka čipkastih kril neopazne svetle barve, ki je k nam prišla iz Severne Amerike. A naj vas ne zavede njeno ime, niti videz. Čeprav se najpogosteje pojavljajo na hrastu, pred njimi ni varna praktično nobena vrsta drevesa, najdemo pa jih tudi na balkonu, na perilu, ki se suši na vrvi, na trati in celo na zunanjem pohištvu. 

Za človeka sicer niso nevarne, občasno pa zasledimo, da lahko, če pridejo v stik s kožo, povzročijo draženje. 

Kako jih prepoznamo?

Odraslo hrastovo čipkarko je enostavno prepoznati, saj ima zelo občutljiva in krhka mlečno bela čipkasta krila z rjavimi lisami. Ker so zelo majhne – odrasle čipkarke v dolžino merijo le okoli 5 milimetrov – pa jih je včasih težko opaziti. 

V poletnih mesecih se hranijo s hrastovim listjem. Razmnožujejo se večkrat na sezono, kar pomeni, da so odrasle žuželke, nimfe in jajčeca lahko prisotni na listih vse od pozne pomladi ko konca poletja. Odrasle prezimijo v odpadnem listju ali razpokah v lubju.

Znaki poškodb, ki jih povzroči hrastova čipkarka: 

- bledica ali kloroza na zgornji površini listov se pojavijo, ker se škodljivec hrani s sokom listov,

- pege, ki so posledica kloroze, se z večanjem populacije združijo v velike rumene in rjave lise,

- pri močnih okužbah lahko pride do odpadanja listov,

- kapljice tekočine, ki jih hrošč odloži na spodnje strani listov med hranjenjem, se posušijo v trde črne lise.

Kaj lahko storimo, da rastline zaščitimo?

Hrastova čipkarka se zelo hitro in uspešno razmnožuje, kar povečuje tveganje, da se zelo hitro razširi in uniči veliko rastlinskega materiala. 

Ker ta škodljivec prizadene predvsem liste dreves in drugih rastlin, to vpliva na fotosintezo. Zaradi tega so napadena drevesa bolj ranljiva za druge škodljivce in bolezni. Več let trajajoča okužba jih zato lahko povsem uniči. Škoda je še toliko večja v suhem vremenu, ko so drevesa že tako obremenjena zaradi pomanjkanja vode.

Grožnja, ki jo predstavlja hrastova čipkarka

V večini delov sveta hrastova čipkarka velja za škodljivca, ki povzroča le naključno škodo in občasno prezgodnje odpadanje listov. Njegovi učinki so torej v veliki meri estetski in ne zmanjšajo sposobnosti drevesa za shranjevanje škroba in sladkorjev večji del poletja. Okužena drevesa so običajno kljub temu sposobna izvesti ustrezno fotosintezo. Vendar pa težava nastane – ta je vidna zlasti v Evropi in tudi pri nas – ko se ta preveč namnoži. 

Kot je za portal Čas za zemljo pojasnila dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije, njeno število v zadnjem času tudi pri nas dosega ravni, ki povzročajo zaskrbljenost: "Močna prisotnost hrastove čipkarke naj bi vplivala tudi na nekatere domorodne žuželke, ki se prehranjujejo s hrastovimi listi. Kakšen bo dolgoročen vpliv hrastove čipkarke na slovenske gozdove, je zaenkrat težko napovedati, a zaradi velike gostote in velikega potenciala nas upravičeno lahko skrbi."