"Naš planet je za dobro stopinjo toplejši kot v času pred industrijsko dobo. Cilj, ki ga zasledujemo in bi omogočal obvladljivo soočanje s podnebno krizo je 1,5 stopinje do konca tega stoletja. A težava je, da se cilju približujemo hitreje kot pričakovano. Zadnje poročilo Mednarodnega odbora za podnebne spremembe napoveduje, da bodo tam že leta 2030 - torej v času našega življenja. 19 najtoplejših let smo zabeležili po letu 2000. Posledice so že tukaj," razmišlja novinarka Petra Čertanc Mavsar. V 24UR INŠPEKTOR je tako okoli sebe zbrala nekaj strokovnjakov, s katerimi je iskala odgovore o podnebnih spremembah in o tem, kakšna prihodnost nas čaka.

Ogljikov dioksid nastaja pri kurjenju fosilnih goriv – premoga, nafte in plina.  To predstavlja kar 80 % vseh človeških emisij TGP oziroma toplogrednih plinov. Industrija, promet in energetske dejavnosti so tako v zadnjem stoletju povzročile tolikšen porast koncentracije TGP v ozračju, da jih narava ne zmore odstranjevati dovolj hitro skozi naravne procese. Zato koncentracije naraščajo in povzročajo spreminjanje podnebja.

"Od 60-ih let naprej se ozračje v Sloveniji ogreva. Od sredine 80-ih let je precej opazno, s hitrostjo 0,4 stopinje na desetletje. Torej se je v petih ali šestih desetletjih pri nas ogrelo za približno dve stopinji," zaskrbljeno pove Renato Bertalinič iz ARSO: "Kar je skoraj dvakrat hitreje od globalnega povprečja. Tudi zato, ker se zrak nad celino segreva hitreje kot zrak nad oceani."

Da prihodnost ni obetavna opozarja tudi Katjuša Šavc iz okoljskega društva Focus: "Ukrepanje je potrebno še to desetletje! Ko govorimo o podnebnih spremembah, ne smemo govoriti samo o prihodnosti. Ljudje, ki so bolj v stiku z naravnimi viri, recimo slovenski kmetje že danes občutijo posledice podnebnih sprememb in delujejo v drugačnih okoliščinah, kot so še desetletja nazaj."

Odgovori in pretresljivi posnetki v 24UR INŠPEKTOR s Petro Čertanc Mavsar.

"Učinek tople grede je popularen izraz, ki se uporablja za opis pojava, ko zemeljsko ozračje ohranja za življenje primerno temperaturo našega planeta. Sonce obseva naš planet in medtem ko približno polovica sončnega sevanja vstopi skozi ozračje, se ostalo sevanje odbije od oblakov, ali pa ga vsrkajo vodna para, delci in ozračje. Nekaj sončne energije, ki prispe do Zemlje, se odbije nazaj v vesolje (v povprečju okoli ena tretjina), kar ostane, pa se v glavnem vsrka v zemeljsko površino in oceane, nekaj pa tudi v ozračje. V ozračju so nekateri plini, t. i. toplogredni plini (TGP), ki delujejo kot izolacija Zemlje, saj zmanjšujejo uhajanje toplote nazaj v vesolje. Delujejo kot odeja – zadržujejo toploto in jo sevajo nazaj na zemeljsko površino, segrevajo ozračje in dosegajo t. i. naravni učinek tople grede. Brez tega učinka bi bila Zemlja mnogo hladnejša (povprečno za 30C) in neprijazna za življenje," so še zapisali pri društvu Focus in dodali, da so toplogredni plini naraven sestavni del ozračja, toda: "Problem, s katerim se sedaj soočamo, je v tem, da dejavnosti ljudi – predvsem kurjenje fosilnih goriv (premog, nafta, naravni plin) in osiromašenje tal – povečujejo njihovo koncentracijo. Ko se te količine  spremenijo, se prav tako spremeni sposobnost ozračja za zadrževanje toplote. Več ko je teh plinov, več toplote je zadržane. Temu pravimo povečan učinek tople grede."

Kako zmanjšati ogljični odtis?

Na spletni strani društvo Focus najdete tudi nekaj zelo uporabnih nasvetov, kako zmanjšati ogljični odtis (merilo vplivanja na podnebne spremembe), poleg tega imajo poseben kalkulator, s pomočjo katerega lahko izračunate, koliko CO2 v kilogramih prihranite:

- Nadomesti pet navadnih žarnic, ki jih uporabljaš okoli pet ur na dan z učinkovitimi žarnicami in prihrani 205 kg CO2 letno.

- Ugasni pet 60 W žarnic v hiši, ko jih ne potrebuješ in prihrani okoli 220 kg CO2 letno.

- Popolnoma zapri pipe oz. jih popravi, če spuščajo vodo in prihrani okoli 20 kg CO2 letno.

- Zapri toplo vodo, ko si umivaš zobe in prihrani okoli 3 kg CO2 letno.

- Pralni stroj uporabi le takrat, ko je poln in tako prihrani 40 kg CO2 letno.

- Nastavi grelnik vode na nižjo temperaturo in letno prihrani 50 kg CO2.

- Namesto, da se kopaš, se raje tuširaj in prihrani 317 kg CO2 na leto.

- Obesi perilo zunaj in na leto prihrani 300 kg CO2.

- Oblačila peri v hladni vodi in vsako leto prihrani 50 kg CO2.

- Zavri le količino vode, ki jo potrebuješ za pripravo želene pijače in prihrani letno 25 kg CO2.

- Redno čisti hladilnik in zamrzovalnik ter na leto prihrani 78 kg CO2.

- Popolnoma izklopi vse naprave, ko jih ne uporabljaš. Tako lahko prihraniš do 175 kg CO2 letno.

- Preklopi na zeleno elektriko in prihrani okoli 520 kg CO2 na leto.