Po novem bi tako lahko bila naša poslednja bivališča kar cvetlične grede ali pa bi svojci lahko s kompostom, ki bi nastal, nahranili drevje ali druge rastline na domačem vrtu. Gre za predlog, ki si ga želijo legalizirati v ameriški zvezni državi Washington, ki bi tako postala prva država, kjer bi bilo kompostiranje ena izmed možnosti pokopa pokojnika.

Razlogi za nov način pokopa

Ste kdaj pomislili, da klasični pokop ali kremiranje pravzaprav pomeni obremenitev okolja? Nov način bi pomenil manjše breme za okolje, manjši izpust CO2 v okolje, hkrati pa dajal možnosti za razvoj novega življenja, saj bi zemljo lahko porabili za gnojenje vrtov.

Forenzični antropolog Danies Wescottt s teksaške državne univerze, ki se ukvarja s proučevanjem razgradnje človeškega telesa, pravi, da truplo na prostem potrebuje mesece, da se razkroji. Najprej odstopi koža, postane mehurjasta, potemni, pozeleni in se razkroji. V bolj suhih razmerah in hladnih razmerah se lahko mumificira in se razkraja tudi več let, medtem ko v vlagi in pri visokih temperaturah v nekaj tednih razpade tako, da ostane le še okostje. "Ob primerni aktivnosti bakterij se lahko človeško telo razgradi v mesecu dni," pravi. A je v resnici ta proces precej daljši – truplo je zaprto v leseno krsto in prekrito z zemljo, tako da bakterije in drugi organizmi razjedajo tudi les in črpajo druga hranila iz zemlje, proces samega razkroja telesa pa tako traja nekoliko dlje.

Pri običajnih pokopih naj bi bil ogljični odtis veliko večji, kot če bi se lotili novega načina pokopa, torej kompostiranja. Z novim načinom pokopa bi tako poskrbeli za naš planet 'post mortum' in "vrnili zemlji, ki nam je omogočala življenje, da lahko ustvarja nova življenja", so prepričani predlagalci kompostiranja kot nove oblike pokopa. Za projektom sicer stoji Američanka Katrina Mogielnicki Spade, po izobrazbi oblikovalka, ki se sicer posveča iskanju novih, bolj ekoloških rešitev pokopavanja pokojnih. Je ustanoviteljica Recompose, korporacije, ki razvija alternativne možnosti pokopa, leta 2014 pa je bila za svoje delo in prizadevanja tudi nagrajena z Echoing Green Climate Fellowship.

Postopek

Kot trdi Spade, lahko trupla s svojim sistemom spremeni v rodovitno prst v zgolj 30 dneh. "Gre v resnici za pospešitev naravnega procesa razkrajanja," pojasnjuje Nora Menkin, izvršna direktorica neprofitne odvetniške skupine v Seattlu. Metoda organizacije Recompose temelji na naravnih procesih, z določenimi modifikacijami, ki omogočajo, da je zadeva družbeno sprejemljiva. Truplo se položi v mešanico lesenih delcev, ki spominjajo na material za kompostiranje in omogočajo termofilnim mikrobom in bakterijam, da pospešijo celoten proces razkroja. Ostanke pri tem ogrevajo na temperaturo 55 stopinj Celzija, s čimer uničujejo škodljive bakterijo, in prst, ki nastane, je tako popolnoma varna za uporabo na domačem vrtu.

"Vsi imamo ta potencial – ali ga zakopljemo in pustimo neizkoriščenega ali pa uporabimo za nadaljevanje življenja," pojasnjuje Menkin. Glavno vodilo celotne pobude je torej omogočiti vsakemu posamezniku po koncu svojega življenja ustvarjati pogoje za novo življenje in s tem skrbeti za naš planet.

Pri razkroju na način, kot ga predlagajo pri Recompose, naj bi se porabila le osmina energije, ki se je porabi za kremiranje, pri tem pa se v okolje sprošča precej manj CO2. V Washingtonu, kjer je delež kremiranja eden največjih na svetu (kremiranje je sicer odlična rešitev za zmanjševanje prostorske stiske na pokopališčih), bi takšna sprememba pomenila precej manjše breme za okolje. Zamisel je tako najbolj primerna prav za najbolj obremenjena urbana okolja. Kot še dodajajo, je klasičen pokop sicer lep obred, a s povečevanjem populacije, je prostora na pokopališčih vse manj in prav zato se jim zdi možnost kompostiranja tako pomembna. Spade tako upa, da se bodo klasična pokopališča nekoč le spremenila v prekrasne (pokrite) vrtove in da bomo tako poskrbeli, da bo naš planet le še bolj zelen.