Novice

Zahodni Balkan se sooča z največjo onesnaženostjo na svetu

N.R.A.

15. 01. 2020 08.19

Evropska Unija je podala ukrepe na področju kroničnega onesnaževanja s premogom na Zahodnem Balkanu. Glede na situacijo je to edinstvena in tudi edina priložnost za izboljšanje zdravja in produktivnosti prebivalstva. Raziskava razkriva, da se ta del sveta sooča z resnim onesnaženjem.

Poročilo, ki ga je neprofitna organizacija – Health and environment alliance, objavila v lanskem letu, kaže, da je na področju Zahodnega Balkana kar šestnajst zastarelih elektrarn na premog. Predstavljajo resen problem in grožnjo za zdravje ljudi in tudi gospodarsko odgovornost za in do celotne Evrope. Evropska Unija si je zadala cilj, da mora uporabiti vsa razpoložljiva orodja za izboljšanje zdravja, podaljšanje življenjske dobe, prihranke zdravstvenih stroškov in povečati produktivnost, tako v Evropi, predvsem pa v Zahodnem Balkanu.

Kaj pravi poročilo?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropska komisija sta izdali poročilo o kroničnem onesnaževanju s premogom, ki kaže, da so elektrarne, ki še vedno delujejo na premog in so locirane na področju Zahodnega Balkana, odgovorne za 3.900 prezgodnjih smrt, 8.500 primerov bronhitisa pri otrocih in tudi za druge kronične bolezni, predvsem bolezni dihal. Povezano s tem naj bi države na področju Zahodnega Balkana letno iz zdravstvene blagajne izgubile 11.535 miljo nov evrov.

Če smo natančnejši, poročilo kaže, da teh 16 zastarelih elektrarn, ki delujejo na premog na tem področju sveta, v zrak spustijo več žveplovega dioksida (SO2) kot celotna flota 250 elektrarn na premog v Evropski Uniji. Samo ena elektrarna je, in sicer elektrarna Ugljevik v Bosni in Hercegovini, oddala več žveplovega dioksida v okolje kot vse nemške elektrarne na premog skupaj. Vsebnost trdnih delcev in dušikovega oksida je zaskrbljujoča.

Podatki so zaskrbljujoči

Evropska Unija nosi večino zdravstvenih posledic. V letu 2016 je bilo denimo zaradi onesnaženosti 2.013 prezgodnjih smrti, po ocenah poročila pa ima Evropska unija letno skupaj 600.000 izgubljenih delovnih dni. Med tem, ko je za večino držav strošek na letni ravni zaradi zdravstvenih posledic le tega 1.988 milijonov evrov, za države Zahodnega Balkana pa je ta znesek precej višji – 3.648 milijonov evrov letno.

''Onesnaženost zraka ne pozna meja in je še vedno neviden morilec v Evropi. Precejšnja količina onesnaženja z Zahodnega Balkana potuje v EU. Onesnaževanje z Zahodnega Balkana prispeva k že tako slabi kakovosti zraka v državah EU, kar še zlasti otežuje izpolnjevanje standardov kakovosti zraka za sosednje EU sosede. Skrajni čas je, da oblikovalci politik EU okrepijo prizadevanja za čiščenje zraka in dekarbonizacijo energetskega sektorja v regiji Jugovzhodne Evrope, "je komentirala Vlatka Matković Puljić, starejši direktor za zdravje in energetiko pri HEAL, in vodilni avtor poročila.

Mednarodna pogodba o Energetski listini deluje od leta 2006 in sicer za integracijo energetskih trgov v Evropski Uniji in trgov sosed. Določila je rok in dejstvo, da države Zahodnega Balkana izpolnijo zakonodajo Evropske Unije o nadzorovanju onesnaženja do leta 2018. Na žalost smiselnih ukrepov za bolj zdravo energijo sistemov, naložb in predelave v proizvodnji energije na tem področju ni bilo oz. krepko zamujajo.

''Premogovniki Zahodnega Balkana so breme za ljudi, za podnebje in za širše gospodarstvo. V interesu ljudi po vsej Evropi in po državah Zahodnega Balkana je uveljaviti pravila mednarodne pogodbe o Energetski listini in odpraviti to onesnažujočo, za zdravje škodljivo in zastarelo tehnologijo. V procesu pristopa k Evropski Uniji mora biti prednostna naloga tudi podnebno ukrepanje, nadzorovanje onesnaževanja in dvig kakovosti zraka. Med tem, ko se Evropska premika k cilju ničelnim emisijam toplogrednih plinov, morajo države Zahodnega Balkana postopoma ukinjati premog, ne le zato, ker je kroničen onesnaževalec zraka, temveč je tudi največji krivec za podnebne spremembe,'' je dejal Igor Kalaba, koordinator energetske politike za jugovzhodno Evropo na CAN Europe.

Politika na področju Zahodnega Balkana se še vedno ne zgane

Politiki v regiji Zahodnega Balkana naj bi bili še naprej odločeni financirati in graditi nove elektrarne na premog, kar pa ne upošteva najnovejših standardov Evropske Unije na področju onesnaževanja in boja proti tem.

Ioana Ciuta, koordinatorka za energijo pri CEE Bankwatch, je komentirala, da so fosilna goriva zdravstvena, finančna in okoljska odgovornost. Namesto, da bi še najprej vlagali v vedno bolj zastarele elektrarne na premog, morajo voditelji Zahodnega Balkana sprejeti v prihodnost usmerjen pristop in okrepiti svoja prizadevanja za zmanjševanje izgube energije in povečati delež trajnostnih oblik energije.