Prejšnji teden je Zbornica komunalnega gospodarstva z novinarsko konferenco opozorila na alarmantne razmere, v katerih so se znašla komunalna podjetja po celotni Sloveniji. 

Decembra 2019 je Upravno sodišče RS odpravilo spremembe okoljevarstvenih dovoljenj (te izdaja Agencija RS za okolje), izdanih družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki prevzemajo komunalno odpadno embalažo pri komunalnih podjetjih. Zato so te družbe s 1. 1. 2020 začele striktno upoštevati določila prvotnih okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih zavezujejo, da morajo poskrbeti samo za embalažo, ki jo dajo na trg njihovi pogodbeni zavezanci. Računsko sodišče RS ocenjuje, da delež te embalaže znaša 47 %. Posledično so DROE z januarjem 2020 prenehale prevzemati 53 % embalaže, zbrane pri komunalnih podjetjih, kar je zgolj v januarju 2020 naneslo 5.700 ton neprevzete embalaže. Obenem se številna komunalna podjetja soočajo tudi s starimi zalogami neprevzete komunalne odpadne embalaže iz let 2018 in 2019, ki niso bile prevzete po interventnem zakonu in znašajo skupno preko 10.700 ton. To je komunalna podjetja po vsej Sloveniji pahnilo v nevzdržno situacijo, saj njihova skladišča pokajo po šivih, količine pa se bodo iz meseca v mesec ob neukrepanju vlade le še povečevale.

Kupi neprevzete komunalne odpadne embalaže

V ljubljanskem javnem podjetju VOKA SNAGA, največjem slovenskem podjetju, ki se ukvarja z zbiranjem komunalnih odpadkov, imajo trenutno na zalogi več kot 5.000 ton mešane komunalne odpadne embalaže ter preko 1.000 ton odpadne embalaže iz stekla. »Trenutne nakopičene količine v naših skladiščih so 15-krat večje, kot bi bile, če bi sistem deloval,« je povedala Nina Sankovič, svetovalka direktorja in vodja odnosov z javnostmi v JP VOKA SNAGA. »Primorani smo iskati dodatne skladiščne zmogljivosti, zato v tem trenutku že iščemo ponudnika, ki bo zagotovil skladiščenje 750 ton embalaže, ki jo lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih.«

Če se situacija ne bo stabilizirala, se bo do konca leta na dvoriščih komunalnih podjetij, ki so marsikje locirana v mestnih središčih v neposredni bližini prebivalcev, nabralo več kot 80.000 ton komunalne odpadne embalaže. Že danes pa so se številna komunalna podjetja znašla v stiski. »Z vsemi napori zaenkrat še uspevamo na terenu zbirati in odvažati vse odpadke, vprašanje pa je, koliko časa še,« je opozoril direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič.

Nakopičeno komunalno odpadno embalažo veter raznaša v okoliško naravo

V teh razmerah so okoljska, varnostna in zdravstvena tveganja, kot so tveganje onesnaženja podtalnice, nastanka požarov, razmnoževanja glodavcev in žuželk ter širjenje nevzdržnega smradu, neizogibna. Zato komunalna podjetja pozivajo k ukrepanju. »Vlado pozivamo, naj nemudoma urgira, saj se je čas praktično že iztekel. Ob tem pa si nikakor ne želimo, da bodo morala stroškovno breme nastale situacije prevzeti gospodinjstva,« je poudaril Igor Viktor Bizjak s Komunale Kranj.

Nakopičena komunalna odpadna embalaža

Komunalna podjetja že leta zaman čakajo sprejem ustreznih predpisov, ki bi stabilizirali sistem ravnanja z odpadno embalažo. Da ne morejo več čakati, je bil jasen Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS: »Če smo leta 2017 govorili, da je zgolj v Ljubljani embalaže za dve tivolski dvorani, jo je danes na zalogi za šest teh dvoran. Le upamo lahko, da za novo mersko enoto embalažne krize ne bomo začeli uporabljati dvorane v Stožicah.«