Proizvodnja hrane prispeva k emisijam toplogrednih plinov na vseh stopnjah, pa naj gre za gojenje, predelavo, transport, kuhanje in pripravo hrane, in celo, ko ostanke zavržemo. Vsak od teh korakov sprošča toplogredne pline, ki prispevajo k podnebnim spremembam.

Uživanje hrane z nizkim ogljičnim odtisom lahko pomaga zmanjšati emisije, vendar pa obstajajo nekatera živila, ki ogljik dejansko posrkajo iz ozračja, kar je še veliko bolje. 

Ta živila, ki odstranijo več toplogrednih plinov, kot jih oddajo, imenujemo 'ogljično negativna' živila. Pridelava in uživanje le-teh bi lahko pomagala zmanjšati negativne vplive pridelave hrane na okolje in v nekaterih primerih med tem obnoviti ekosisteme, ugotavljajo znanstveniki. 

Kaj sploh so ogljično negativna živila?

Na splošno živila živalskega izvora, zlasti rdeče meso, mlečni izdelki in gojeni morski sadeži, po poročilu ZN povzročijo največ emisij toplogrednih plinov. Kot poudarjajo, proizvodnja mesa prispeva k emisijam predvsem zaradi krčenja gozdov ter emisij metana zaradi živinoreje in uporabe kemičnih gnojil. Nasprotno pa živila rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava, predvsem žita in stročnice, zahtevajo manj virov in proizvajajo manj emisij.

Vključitev živil z negativnimi emisijami ogljika torej prispeva k bolj trajnostnim izbiram in lahko na dolgi rok pripomore k bolj čistemu okolju. Znanstveniki navajajo nekaj izmed teh, ki nam lahko pri tem najbolj učinkovito pomagajo. 

Stročnice

Stročnice kot denimo fižol ali leča iz tal vežejo dušik, kar zmanjša potrebo po sintetičnih gnojilih. Prav tako izboljšujejo rodovitnost tal s podpiranjem koristnih mikroorganizmov, ki vplivajo na biološke, kemične in fizikalne lastnosti tal. Stročnice se vse pogosteje uporabljajo prav zaradi njihove zmožnosti obnavljanja rodovitnosti tal ter zmanjševanja bolezni in škodljivcev pridelkov.

Oreščki, oljke in citrusi

V zadnjih dveh desetletjih se je površina, ki se uporablja za gojenje oreščkov, podvojila, kar je zagotovo dobra novica. Sajenje dreves na obdelovalnih površinah je namreč še en način, kako zmanjšati ogljični odtis. 

V povprečju lahko oreščki odstranijo približno 1,3 kg CO2 na kg, tudi če upoštevamo celotno dobavno verigo, navaja BBC. To shranjevanje ogljika se nadaljuje, dokler drevesa ne dozorijo. Oreščki, oljke in citrusi, pridelani s trajnostnimi metodami so lahko ogljično negativni, saj ta drevesa absorbirajo ogljikov dioksid, hkrati pa podpirajo odgovorno rabo zemlje in upravljanje z viri.

Alge Kelp

Kelp, vrsta užitne morske alge, veže ogljik s postopkom, imenovanim fiksacija ogljika, tako, da iz vode absorbira ogljikov dioksid in ga med fotosintezo pretvori v organsko snov. To ne le zmanjša CO2 v ozračju, ampak koristi tudi oceanskim ekosistemom. Alge na ta način lahko pomagajo obnoviti uničene podvodne ekosisteme.

Borovnice, brusnice in zelena

Na razmočenih šotastih tleh se organski ogljik kopiči hitreje kot razgrajuje, kar lahko odtehta vpliv emisij metana in dušikovega oksida na podnebne spremembe. Nekateri pridelki, kot so borovnice, brusnice in zelena, dobro uspevajo prav na takšnih tleh, zato ta živila sodijo med ogljično negativna. 

Krajša dobavna veriga in lokalno pridelana hrana

V kombinaciji z učinkovitimi preskrbovalnimi verigami ter majhnimi razdaljami za transport, lahko ta živila štejemo med ogljično nevtralna. Vendar pa je zelenjava ter sadje, ki k nam prispejo iz oddaljenih krajev pogosto pakirano v plastiko, zato je toliko bolj pomembno, da kupujemo lokalno pridelano hrano. Transport in embalaža sta namreč prav tako – če ne še večja krivca za onesnaževanje našega planeta.