Sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov imajo lahko pomemben vpliv na okolje, tako na kakovost zraka kot tudi na kakovost voda in podtalnice ter na onesnaženost zemljine. Ob upoštevanju v predpisih s področja varstva okolja navedenih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi, tehničnih ukrepov za varno obratovanje sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ter ob ustreznem trajnem nadzorovanju emisije ključnih parametrov za spremljanje procesa sežiga ali sosežiga odpadkov mora biti zagotovljeno, da je vpliv sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov na okolje sprejemljiv. Na podlagi predpisov s področja varstva okolja je izdano okoljevarstveno dovoljenje, v katerem so za vsako sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov v določene mejne vrednosti in ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije. Da obratovanje sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov nima pomembnih vplivov na okolje, je izredno pomembno dosledno izvajanje zahtev, ki so navedene v okoljevarstvenem dovoljenju, in dosleden inšpekcijski nadzor naprave.

Tradicionalno srečanje, ki poteka v Ljubljani, je združilo različne strokovnjake, ki so vpleteni v aktualno dogajanje v zvezi s sežiganjem odpadkov v Sloveniji: zdravnike, inženirje, predstavnike agencije za okolje, zaposlene v sežigalnicah in okoljske aktiviste. Njihova predavanja bo organizator objavil v zborniku. Odstranjevanje odpadkov vključuje recikliranje, odlaganje in sežiganje. Sežiganje odpadkov v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljeno zaradi pomanjkanja prostora na odlagališčih in hkratne proizvodnje energije ob sežiganju odpadkov. Tveganje za okolje in zdravje se s tem po ugotovitvah strokovnjakov povečuje.

Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je poudaril, da bi morali pri načrtovanju novih sežigalnic odpadkov upoštevati posebnosti lokalnega prebivalstva, na primer povečano obolevnost zaradi že prisotnih onesnaževalcev v okolju.

Dosedanje študije so pokazale, da je delo v sežigalnici ali življenje v njeni bližini povezano z večjim tveganjem za rakava obolenja, kongenitalne anomalije ter večjo umrljivostjo dojenčkov in povečanim številom splavov, je navedla Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.

Vzrok manjšega tveganja bi namreč po njenih besedah lahko bil prekratek čas, odkar so začele delovati varnejše sežigalnice. Težava je tudi nekonsistentno poročanje o značilnostih tehnologij.

Sara Korošec s kliničnega oddelek za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana je dodala, da so posebne fiziološke spremembe v telesu nosečnice, večja obremenitev celotnega organizma ter prisotnost razvijajočega se zarodka in ploda dodatni dejavniki, ki večajo izpostavljenost delovanju posameznih onesnaževal iz okolja. Peter Pregelj z Univerzitetne psihiatrična klinike Ljubljana je dejal, da vse bolj postajajo poznani okoljski dejavniki, ki vplivajo na pojavljanje psihičnih motenj in posledično tudi samomorilnega vedenja. Raziskave ugotavljajo povezanost med onesnaženim zrakom, ki je lahko tudi posledica sežiganja odpadkov, in pojavljanjem psihičnih motenj. Predsednik Eko kroga Uroš Macerl je ocenil, da imamo v Sloveniji dobro zasnovan sistem ločenega zbiranja odpadkov na viru. Izrazito neučinkovit pa je po njegovem mnenju del, ki odpadke usmerja v ponovno rabo in recikliranje, še posebej to velja za odpadke iz gospodinjstev.

Poleg tega po njegovih besedah sprejemanje odločitev ne poteka interdisciplinarno ter izključuje zdravstveno stroko in civilno družbo: "Mejne emisijske vrednosti so vedno in samo kompromis med tehnološkimi in ekonomskimi zmožnostmi ter nevarnostmi, ki jih določena vrednost predstavlja za zdravje ljudi." Takšni kompromisi pa se vedno izraziteje sklepajo v prid ekonomskim interesom, tudi na področju javnega zdravja v najbolj prikrajšanih območjih Slovenije, je še dodal.

V branje priporočamo še: