Onesnaženost zraka ostaja največja zdravstvena grožnja Evropejcev

Onesnaženost zraka z drobnimi delci je leta 2021 v Evropski uniji povzročila smrt 253.000 ljudi, kaže zadnje poročilo Evropske agencije za okolje (EEA), objavljeno le nekaj dni nazaj. 

"Vsaj 253.000 smrti v EU leta 2021 je mogoče pripisati izpostavljenosti onesnaženosti z drobnimi delci (PM 2,5) nad 5 g/m3, kar je meja, ki jo je določila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)," je v izjavi zapisala EEA. Ta številka je višja kot leta 2020, ko so drobni delci povzročili prezgodnjo smrt 238.000 ljudi.

Stanje v Evropi se izboljšuje, a je še vedno daleč od idealnega

Razlog za povečano število smrti strokovnjaki EEA pripisujejo večji izpostavljenosti onesnaženemu zraku predvsem zaradi covida-19. A krivulja kljub temu na daljši rok nekoliko upada, saj se je od leta 2005 do 2021 število prezgodnjih smrti zaradi drobnih delcev zmanjšalo za 41 odstotkov. 

Kljub 'velikemu napredku' v zadnjih letih je "vpliv onesnaženega zraka na naše zdravje še vedno prevelik," je v izjavi dejala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen. V organizaciji EEA tako zaključijo, da onesnaženost zraka zaenkrat še vedno ostaja največja okoljska grožnja zdravju Evropejcev.

Kakšno je stanje pri nas?

Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor RS navajajo, da se je kakovost zunanjega zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih precej izboljšala, a je količina onesnaževal še vedno precej visoka. Največja težava v zimskem času so predvsem delci PM10 in benzo(a)piren, poleti pa prizemni ozoneti.

"Morebitni novi načrti za  kakovosti zraka bodo tudi v prihodnje temeljili predvsem na ukrepih učinkovite rabe energije ter trajnostni mobilnosti,"  je še zapisano na spletni strani ministrstva.