Pojavljanje, širjenje in izbor bakterij, odpornih proti antibiotikom, je grožnja za varnost bolnikov v bolnišnicah, ker okužbe z bakterijami, odpornimi proti zdravilom, povzročajo večjo obolevnost in tudi smrtnost bolnikov, hkrati pa podaljšujejo bivanje v bolnišnici. Odpornost pogosto povzroča zakasnelost pri uvajanju ustreznega zdravljena z antibiotiki, dodatno pa je neustrezno ali zakasnelo zdravljenje z antibiotiki pri bolnikih s hudimi okužbami povezano s slabšimi rezultati pri bolnikih, včasih celo s smrtjo. Nacionalni inštitut za javno zdravje pravi, da je nepravilna uporaba antibiotikov v bolnišnicah eden od dejavnikov, ki povzročajo odpornost proti antibiotikom, saj obstaja velika verjetnost, da bodo hospitalizirani bolniki prejeli antibiotik, v več kot 50 % pa je uporaba teh v bolnišnicah neustrezna. Nepravilna uporaba antibiotikov vključuje predpisovanje antibiotikov brez potrebe, zakasnelo uporabo antibiotikov pri kritično bolnih bolnikih, preveč splošno uporabo antibiotikov širokega spektra ali nepravilno uporabo antibiotikov pri bolniku, prekratek ali premajhen odmerek antibiotikov, prekratek ali predolg čas zdravljenja z antibiotiki in neusklajenost zdravljenja z antibiotiki s podatki o mikrobioloških kulturah. Poleg zapisanega pa so znanstveniki v zadnjih raziskavah ugotovili, da je še en dejavnik, ki povečuje odpornost človeškega telesa proti antibiotikom, razlog pa se skriva v plastiki. 

Milijon ton plastike letno vstopi v oceane, hkrati pa v človeško telo 

Letno milijon ton plastike konča v oceanih. Medtem ko se zavedamo, da s tem onesnažujemo okolje, naravo in naš edini planet, ki ga imamo, zastrupljamo vodne organizme in živali, pa se premalokrat zavedamo, da ima plastika in onesnaževanje z njo posledično vpliv tudi na ljudi. Svet in vsa živa bitja namreč niso zgrajena v hierarhiji, kjer bi bil človek nekdo, ki bi bil lastnik in tako rekoč bog vsega živega. Narava ne pozna preferiranja, niti lastništva. V okolju je vse zgrajeno po principu kroga, kjer je ena vrsta odvisna od druge, do te mere, da smo vsi povezani v en celovit izjemen ekosistem, ki ga upravlja narava. Narava, in ne človek!

Nove študije dokazujejo, da plastika v oceanih ne vpliva le na tam živeče organizme in vsa živa bitja, temveč je ta odgovorna za odpornost proti antibiotikom, kar zdravstvena stroka opaža že dalj časa. Znanstveniki so v raziskavi zbrali bakterije iz plastike, ki so jo pobrali iz morja in jih skušali uničiti z desetimi splošnimi antibiotiki. Ugotovili so, da je bilo 98 % primerov bakterij odpornih proti ampicilinu, samo 16 % pa je bilo denimo odpornih proti minocinu. Odpornost na ostale antibiotike se je gibala med enim od teh dveh ekstremov.

Znanstveniki niso dokazali le odpornosti, temveč so v raziskavi ugotovili, da so nekatere bakterije popolnoma neškodljive, medtem ko so druge sposobne hudo prizadeti žive organizme in živa bitja, kot so ribe, rastline, celo ljudi. 

Adam Marty, mikrobiolog iz Univerze v Kaliforniji, ki v raziskavi ni sodeloval, se pa je nanjo odzval, je poudaril, da se bakterije navadno v oceanih in v vodi le redko razmnožujejo na takšen način, kot imajo priložnost zdaj, ko je v morjih tone plastike, kar pa ustvarja odlične pogoje za rast bakterij, in so naravnost idealna za življenje le teh. 

Kot smo dejali, prevečkrat pozabljamo, da človek ni superiorno bitje, ki je nad vsemi živečimi bitji, ki sobivajo z nami. Morda veljamo za najbolj inteligentno živečo vrsto, vsekakor pa očitno nismo sposobni razumevanja ekosistema in njegova delovanja. Vsi smo povezani v celovit sistem, ki je neverjetno ustvarjen, a prevečkrat pozabljamo na to. Na to in na dejstvo, da nas enkrat, zaradi tega, ker se še vedno nismo zganili, morda ne bo več. Narava si bo opomogla, človek malo težje.