Sydneyjska županja Clover Moore je bila kritična do zveznih vlad, ki so v zadnjih letih "sramotno" obravnavale problematiko podnebnih sprememb. Količina toplogrednih plinov, ki jih v ozračje izpušča Avstralija, se je v zadnjih štirih letih vztrajno povečevala.

Zvezno vlado je mesto pozvalo tudi, naj vzpostavi posebno telo, katerega naloga bo zagotoviti socialno vzdržen prehod od fosilnih goriv v čistejšo prihodnost. Sydney ima okoli četrt milijona prebivalcev, vsakodnevno pa mesto našteje še skupno več kot 600.000 obiskovalcev, dnevnih delovnih migrantov in študentov. Mesto si je za cilj zadalo znižati izpuste ogljikovega dioksida za 70 odstotkov do leta 2030 in doseči ničelne neto izpuste do sredine stoletja.

Sydney sicer ni prvo avstralsko mesto, ki je razglasilo podnebne izredne razmere. Kot prvi na svetu je to potezo leta 2016 sprejel mestni svet mesta Darebin v ožji regiji Melbourna. Po ocenah organizacije Forum za podnebne izredne razmere je doslej izredne razmere zaradi globalnega segrevanja razglasilo več kot 600 lokalnih teles v 13 državah.

Avstralija se je v zadnjih letih spopadala s hudimi sušami, uničujočimi požari in stoletnimi poplavami. Medtem se Veliki koralni greben spopada s pojavom beljenja korak. Vse to je po oceni strokovnjakov posledica naraščanja temperature globalnega ozračja. Države sveta so leta 2015 sprejele pariški sporazum, ki predvideva omejitev rasti temperature pod dve stopinji oz. prizadevanja za omejitev na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Države naj bi cilj dosegle s prostovoljnimi ukrepi, a so zaenkrat na mizo dale občutno premalo ambiciozne prostovoljne zaveze.