Zunanji minister Slovenije je na Slovenskih razvojnih dnevih včeraj v Ljubljani podčrtal pomen pomen humanitarnosti, prostovoljstva in sodelovanja.

Teme, ki še posebej pomembno vplivajo na ranljive skupine, naslavljajo razvojni dnevi; tokratni se v soorganizaciji zunanjega in okoljskega ministrstva posvečajo okoljskim temam. Požari, tanjšanje ledu, suše, tajfuni, močna deževja in drugi vremenski pojavi prizadenejo vse in presegajo meje nacionalnih držav, je izpostavil Cerar. Zato pa tudi zahtevajo mednarodno sodelovanje.

Izpostavil je številne mednarodne aktivnosti Slovenije na tem področju, kot so ponovna oživitev Zelene skupine šestih manjših držav, ki promovirajo zelene politike, promocija trajnostnega upravljanja z vodo kot naravnim virom v ZN ter razglasitev svetovnega dneva čebel. Slovenija bo pomemben pomen v času predsedovanja Svetu EU dala krožnemu gospodarstvu, je napovedal.

Okoljski minister Simon Zajc je medtem poudaril, da je človek s svojo dejavnostjo "absolutno" pospešil podnebne spremembe. Če ne bomo ukrepali, se bo do konca stoletja povprečna temperatura ozračja dvignila za štiri stopinje Celzija.

Zajc se je strinjal s Cerarjem, da podnebne spremembe ne poznajo meja, zato jih moramo naslavljati z mednarodnim sodelovanjem. Ob tem je poudaril, da ni pravično, da države v razvoju plačujejo večji davek podnebnih sprememb kot razvite. Še posebej zato, ker so v zgodovini in še sedaj večinoma prispevajo k izpustom toplogrednih plinov manj od razvitih. Odgovornost za ukrepanje razvitih mora biti premo sorazmerna dejstvu, da so te države najbolj pospešile podnebne spremembe. "V tej luči me skrbi, da so ZDA začele izstop iz pariškega sporazuma," je dejal Zajc.

Spomnil je tudi na dejstvo, da je Kitajska v zadnjih treh letih porabila več cementa kot ZDA v celotnem prejšnjem stoletju. V Sloveniji smo v zaključnih fazah priprave zakona o podnebni politiki. Po opravljeni javni obravnavi je ta namenjen v medresorsko usklajevanje in nato v parlament. "Vse politične stranke se bodo morale opredeliti, ali smo zato, da Slovenija postane ogljično nevtralna do sredine stoletja," je pomen tega zakona izpostavil Zajc. Ob tem zakonu bodo v prihodnjih mesecih pripravljeni še dolgoročna podnebna strategija, nacionalni energetski in podnebni načrt ter energetski koncept. Vsi ti dokumenti "bodo pokazali, v kakšno smer smo se kot družba pripravljeni usmeriti," je spomnil. "Ne bo lahko," je še posvaril in dodal, da bodo morale korenite spremembe doseči tudi naše najbolj enostavne vsakodnevne navade.

Direktor platforme Sloga Albin Keuc je spomnil, da Slovenija ne drži obljube, dane na mednarodni ravni, da bo za uradno razvojno pomoč namenila 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka letno. Medtem ko za uradno razvojno pomoč trenutno namenjamo okoli 70 milijonov evrov letno, bi morali ta znesek povečati na 240 milijonov evrov. A proračunski načrti za leto 2020 in 2021 ne kažejo na spremembo v tej smeri, je opozoril. Spomnil je tudi na pomen medgeneracijske solidarnosti, ki močno zaznamuje vprašanje trajnostnega razvoja. "Ne smemo porabiti virov tistim, ki prihajajo za nami," je dejal. Pozval je tudi k ohranjanju vitalne civilnodružbene scene, ki s svojimi razpravami zagotavlja, da ne obstanemo na mestu.

V branje priporočamo še: