Pogled na božične jaslice, postavljene na čudoviti podlagi iz mahu, je prizor, ki se ga marsikdo spomni še iz otroštva – nekateri pa se mu niti danes niso pripravljeni odpovedati. Dober razlog, zakaj bi to storili, je sicer varovanje narave. Vsak posameznik, ki iz gozda odkoraka s košaro, polno svežega mahu, se mora zavedati, da s tem ogroža naravne vire. Narava se namreč ne more obnavljati tako hitro, kot jo ljudje lahko 'ropamo'. 

Nenazadnje pa vas, če ga naberete preveč, lahko doleti tudi kazen. 

Zakon določa, koliko mahu lahko iz gozda odnese posameznik

Da bi obvarovali naravo, je po zakonodaji določeno, koliko plodov in rastlin je dovoljeno nabrati v gozdu. Tako kot velja za kostanj, gobe ter druge gozdne pridelke, je omejena tudi količina mahu. V gozdovih pri nas je ta meja določena pri 2 kilogramih dnevno na posameznika.

Mahu raje ne nabiranje na rastiščih, kjer je že odstranjenih več kot 20 odstotkov njegove površine.

Na nekaterih delih je nabiranje strogo prepovedano

Na nekaterih predelih je nabiranje mahu strogo prepovedano. To pomeni, da ga ni dovoljeno nabrati niti omejeno količino. 

Kot navajajo na spletni strani Mestne občine Ljubljana, mahu in drugih naravnih dobrin ni dovoljeno pobirati na zavarovanih območjih: "Nabiranje sadežev je v celoti prepovedano na nekaterih najožjih zavarovanih območjih narave, to je na primer 1. cona Triglavskega narodnega parka ..."
V Ljubljani je to območje omejeno na Naravni rezervat Mostec, Naravni rezervat Mali Rožnik in Naravni spomenik Pod Turnom, kjer nabiranje prostoživečih vrst rastlin po mestnih odlokih ni dovoljeno. 

Koliko je predvidena kazen?

Če naberete več kot dva kilograma mahu, ali nabirate tam, kjer ne bi smeli, in vas ob tem ujame inšpekcija, boste plačali od 200 do 800 evrov kazni.