PVC je bil po naključju odkrit kar dvakrat. Prvič leta 1832 s strani francoskega kemika Henrija Victorja Regnaulta, nato pa ga je leta 1872 ponovno sintetiziral Nemec po imenu Eugene Baumann, in sicer tako, da je plin vinilklorid, zaprt v cevi, izpostavil sončni svetlobi in povsem nenamerno ustvaril polivinil klorid ali PVC, kot ga danes imenujemo. V komercialno uporabo je PVC sicer prišel dosti kasneje, ko je leta 1913 nemški kemik Friedrich Klatte prejel prvi patent za PVC za svojo metodo polimerizacije vinil klorida z uporabo sončne svetlobe. Samo za primerjavo – druge običajne vrste plastike so bile prvič sintetizirane in komercialno uporabne šele v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja.

Katere ključne lastnosti odlikujejo PVC?

Zaradi dobre dielektrične trdnosti se uporablja kot izolacijski material.

Odporen je na vremenske vplive, kemično gnitje, korozijo, udarce in obrabo. Zato je najprimernejša izbira za številne izdelke, ki jim želimo čim bolj podaljšati življenjsko dobo. Izdelki iz PVC-ja so primerni tudi za uporabo na prostem.  

PVC izdelki so zaradi visoke vsebnosti klora samougasljivi, kar pomeni, da je manjša možnost za razširjanje požara.  

PVC ima dobre fizikalne in mehanske lastnosti ter je ob tem tudi cenovno ugoden in zahteva malo vzdrževanja. Odporen je proti obrabi, hkrati je lahek in trden.

PVC je termoplastičen material  

PVC maso odlikuje tudi termoplastičnost. S tem izrazom označujemo snov, ki jo lahko po odsluženi uporabi vedno znova stopimo in jo na novo oblikujemo. Termoplastični materiali, med katere sodi tudi PVC, so torej tisti, ki jih lahko znova in znova talimo in s tem ne spremenimo njihove strukture.  

PVC v gradbeništvu

Polivinilklorid je ekonomičen in vsestranski termoplastični polimer, ki se pogosto uporablja v gradbeništvu za proizvodnjo vratnih in okenskih profilov, cevi, izolacijo žic in kablov, strešnih membran, elektro omaric ... Zaradi svojih vsestranskih lastnosti danes pogosto nadomešča tradicionalne gradbene materiale, kot so les, kovina, beton, guma in keramika.  

Škodljivost za okolje

Kljub vsem prednostim, zaradi katerih je PVC tako široko uporaben, pa danes vemo, da ima tudi negativne učinke – predvsem na okolje.  

Uporabi izdelkov, narejenih iz PVC mase, se zaradi njenih številnih prednosti zagotovo ne moremo izogniti. Da bi vsaj nekoliko omilili škodljive učinke na okolje, imamo na voljo ustrezne poti recikliranja. Eden izmed najenostavnejših je mehansko recikliranje, pri katerih se PVC odpadki obdelajo z drobljenjem, sejanjem in mletjem. Po mehanskem ločevanju, mletju, pranju in obdelavi, s katero se odstranijo nečistoče, se PVC predela in ponovno uporabi v proizvodnji.  

Reciklirani PVC se lahko uporablja za izdelavo embalaže, različnih vrst folij, cevi, podlag za preproge, električnih omaric, kablov, plastenk in drugih izdelkov.  

Tovrstna plastika naj bi imela tudi neposreden vpliv na naše zdravje. Že nekaj časa je znano, da bi se plastenkam, narejenim iz PVC materiala, morali čim bolj izogibati, saj se iz njih v sproščata dve strupeni kemikaliji (DEHP in BPA), ki motita delovanje hormonov.