Neprofitna organizacija Bulletin of Atomic Scientists, ki ima sedež na Univerzi v Chicagu, je pred več kot pol stoletja napovedala bližajoči se konec sveta. Toda, če smo do popolnega uničenja takrat imeli še 7 minut, nam danes ostaja precej manj –  le še 89 sekund. 

Znanstveniki, ki sodelujejo pri projektu sicer ves čas poudarjajo, da ura ni namenjena temu, da bi ljudi prestrašila, temveč da bi jih spodbudila k dejanjem.

Čeprav gre bolj za opozorilo in metaforo, pa ura dejansko visi v prostorih organizacije Bulletin, kjer se nahaja tudi Univerza Chicago. 

 Kako deluje 'doomsday clock'?

Kot je navedeno na uradni spletni strani organizacije Bulletin of Atomic Scientists, je Doomsday clock ali 'ura sodnega dne' pravzaprav več kot samo časovnik. Gre za opozorilo, ki svari pred tem, da bo človek kmalu uničil sam sebe: "... javnost opozarja, kako blizu smo uničenju našega sveta z nevarnimi tehnologijami, ki smo jih izdelali sami. Je metafora, opomin na nevarnosti, s katerimi se moramo soočiti, če želimo preživeti na planetu."

Jedrski znanstveniki, združeni v omenjeno neprofitno organizacijo, svojo oceno vsako leto podajo na podlagi spremljanja groženj, ki jih povzroča človek. Pri določanju ure se osredotočajo na tri glavna področja nevarnosti – jedrsko tveganje, podnebne spremembe in tehnologije. 

Od leta 1947 pa do danes 

Ko je bila leta 1947 ustvarjena ura sodnega dne, je največjo nevarnost za človeštvo predstavljalo jedrsko orožje, zlasti zaradi možnosti, da bi Združene države in Sovjetska zveza začele tekmovati v jedrskem oboroževanju. Leta 2007 so prvič omenjene tudi podnebne spremembe ter okoljska katastrofa, ki nam preti.

Prvotna nastavitev ure je bila sedem minut do polnoči. Od takrat je bila osemkrat prestavljena nazaj, kar 18-krat pa naprej. Najbolj oddaljena od hipotetične katastrofe je bila leta 1991 – 17 minut, letos pa je ura z 89 sekundami najbližje polnoči doslej.

Kaj se bo zgodilo, ko ura odbije polnoč?

Tega, kaj se bo zgodilo s človeštvom in našim planetom, seveda nihče ne more z gotovostjo napovedati. Toda znanstveniki na podlagi trenutnega stanja lahko podajo precej verjetno oceno. 

Ko je bila ura prvotno lansirana, se je odštevanje ure nanašalo samo na izmenjavo jedrskega orožja. Ta nevarnost do danes še ni minila, se ji je pa pridružila še okoljska katastrofa. 

Daniel Holz, profesor astronomije in astrofizike z Univerze v Chicagu ter predsednik odbora za znanost in varnost poziva: "Če ukrepamo zdaj, se lahko izognemo nekaterim najslabšim izidom, ki ogrožajo civilizacijo. Agitirajte za spremembe! Ni še prepozno." 

Nekdanja direktorica Bulletin of Atomic Scientists Rachel Bronson pa je za podkast Big Brains povedala. "... za podnebje obstajajo prelomne točke, iz katerih se ne morete vrniti. In teh učinkov še več let ne bomo občutili, vendar bo zelo težko, če bo sploh mogoče, okrevati od njih."