"Tujerodne vrste so tiste vrste, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel zunaj območja njihove prvotne razširjenosti. V dolgi zgodovini preseljevanja vrst so ljudje poleg koristnih tujerodnih vrst nenamerno zanesli tudi nekatere škodljive vrste, bodisi plevele ali živali, ki so škodljivci kulturnih rastlin. Dokler te rastline ostajajo znotraj meja naših vrtov, so lahko tudi čudovito okrasje, če pa 'pobegnejo' izven meja, lahko začnejo preraščati domorodne vrste," so zapisali na spletni strani Mestne občine Ljubljana ter zraven nanizali seznam vrst, tako rastlin kot živali, ki povzročajo težave v našem okolju. Zagotovo že vsi poznate tigrastega komarja, pa harlekinsko pikapolonico, ko je govora o invazivnih rastlinskih vrstah, se velikokrat omenjajo tudi zlata rozga, ambrozija, topinambur, japonski dresnik ... Tujerodne so še navadna robinija, orjaški dežen, lovorikovec, divji kostanj, octovec in sirska svilnica – vrste, za katere najbrž ne bi niti pomislili, da so tujerodne vrste, ker smo na njih že tako zelo navajeni.

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, jih vnesli v vrt kot okrasne rastline, veliko živali smo naselili tudi zaradi lova ali ribolova ... Potem pa so tukaj še 'slepi potniki', ki so vneseni z drugimi rastlinami ali semeni ... Nekatere invazivne živali so pobegnile s farm, nekatere živali so ljudje namerno spustili v naravo ... Seveda sta tukaj prisotna še globalna trgovina s transportom ter turizem, ne moremo niti mimo podnebnih sprememb, ki so tudi pripomogle k širjenju tujerodnih vrst. "Mnoge tujerodne vrste so se v Slovenijo razširile iz sosednjih držav. Ker je njihovo pojavljanje posledica namerne ali nenamerne naselitve v neki drugi državi, jih seveda še vedno obravnavamo kot tujerodne vrste. Med njimi je predvsem veliko vodnih organizmov, ki se širijo po rekah, ter rastlin, ki se širijo vzdolž transportnih poti (cest in železnic)," dodaja biologinja Jana Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis: "Vplivi na domorodne vrste so lahko zelo raznoliki. Tujerodne vrste lahko v novem okolju postanejo tekmeci domorodnim vrstam in z njimi tekmujejo za življenjski prostor, hrano ali druge življenjsko pomembne vire. Neredko so tujerodne vrste plenilci domorodnih vrst. Ker domorodne vrste niso prilagojene na izogibanje tujerodnim plenilcem, so zanje lahek plen, kar pogosto vodi v izumrtje domorodne vrste. Podobno lahko tujerodne živali, ki se hranijo z rastlinami, vplivajo na domorodne rastline. Včasih so tujerodne vrste tudi prenašalci ali povzročitelji bolezni, ki njih ne prizadenejo, za domorodne vrste pa so smrtne."

V Sloveniji se je ustalilo že okoli 150 tujerodnih živali

Kot primer navedeta soško postrv: "Z naseljevanjem rib je človek premostil geografske ovire in omogočil križanje med vrstami. Najbolj znan primer pri nas je soška postrv (Salmo marmoratus), ena od endemičnih rib jadranskega povodja. V nekatere reke jadranskega povodja so že leta 1906 naselili potočne postrvi, ki so se med seboj križale, plodni so bili tudi križanci, kar je v nekaj desetletjih soško postrv spravilo na rob izumrtja. Populacije čistih soških postrvi so se ohranile le še v nekaterih odmaknjenih potokih, ki jih tujerodne postrvi niso dosegle." Leta 1992 so sicer ribiške družine sklenile, da se ne bo več vnašalo tujerodnih postrvi, nato pa od leta 1996 delale na projektu načrtne vzreje soške postrvi.

Tujerodne ribe pa niso edina težavna žival, prav tako so bile vnesene še hrastova in platanova čipkarka, japonska sviloprejka, kostanjeva šiškarica, marmorirana smrdljivka, azijski sršen, harlekinska polonica, tigrasti komar ... Med večje tujerodne živali pa spadajo damjak, nutrija, pižmovka, opazili so tudi rakuna ...

Ne moremo pa niti mimo gliv: "Od vseh skupin so tujerodne glive najmanj opazne. Običajno so tako majhne, da jih s prostim očesom ne moremo opaziti. Kljub temu pa imajo lahko velike negativne vplive na domorodne rastline in živali. Kadar okužijo drevesa, lahko povzročijo spremembe na koreninah, deblu, skorji, povzročijo odmiranje poganjkov ali rakave rane." Tako mednje spadajo ameriška rdeča trohnoba, borov črni rak, japonska jelševa rja, jesenov ožig, rdeča pegavost borovih iglic ...

"Nekateri najtrdovratnejši pleveli so tujerodne rastline, ki smo jih v naše okolje zanesli in jih moramo neprestano odstranjevati z vrtov, da omogočimo rast vrtnih rastlin. Tujerodne vrste so lahko tudi škodljivci okrasnih rastlin in lahko bistveno okrnijo okrasno funkcijo cvetlic in dreves," še poudari Jana Kus Veenvliet. 

Tujerodne vrste so pri nas uspešne zaradi tega, ker pri nas nimajo naravnega sovražnika, naša drevesa pa nimajo ustreznih obrambnih sposobnosti, da bi se obranili invazivnih škodljivcev, vse to ne vpliva samo na naše vrtove, gozdove, ampak se močno odraža tudi v gospodarstvu, ne moremo pa niti mimo vpliva na naše zdravje: "Mnoge okrasne rastline so delno ali v celoti strupene. Sajenje takih rastlin v okolico hiše je zato tvegano, v bližini vrtcev pa tudi zakonsko prepovedano. Medtem ko domorodne strupene rastline dobro poznamo, pa se nevarnosti tujih rastlin redkeje zavedamo. Nekatere rastline niso nevarne le ob zaužitju, temveč lahko izločajo strupene snovi. Taka vrsta je na primer orjaški dežen, ki izvira iz Azije." Sokovi dotične rastline povzročijo preobčutljivost kože na svetlobo, zaradi tega se lahko na koži pojavijo boleči mehurji. Zelo pogoste so tudi različne alergije, še posebej seneni nahod – jesenski seneni nahodi zaradi cvetenja ambrozije.

Gozdarski inštitut Slovenije je tako leta 2017 izdal knjižico Tujerodne vrste v slovenskih gozdovih, ki je nastala v sklopu projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS). V njej so zapisali tudi nekaj navodil za vrtičkarje.

Do narave prijazno vrtnarjenje

- Preden na vrtu posadite novo okrasno rastlino, se pozanimajte, ali ni morda invazivna. 

- Na vrt posadite domorodne rastline ali pa tujerodne rastline, ki so neinvazivne in se ne širijo v naravo. 

- Posebej previdni bodite z okrasnimi rastlinami, ki jih prodajajo kot nezahtevne in hitrorastoče. To sta tudi lastnosti invazivnih rastlin!

- Bodite pozorni na škodljivce na novokupljenih rastlinah in v prsti iz cvetličnih lončkov. 

- Če na vrtu že imate invazivno tujerodno rastlino, jo zamenjajte z neinvazivno ali pa poskrbite, da se ne bo razširila v naravo (porežite cvetove, preden plodijo, ostanke obrezanih rastlin sežgite). 

- Plevel in ostanke rastlin z vrta odlagajte na kompost na vrtu, ne v naravo. Okrasnih rastlin ne sadite zunaj vrtov (npr. v gozdove, na cestne robove).

Opazujte in preprečite

Tudi Mestna občina Ljubljana je izdala nekaj priporočil:

- Nikoli ne spuščajte v naravo živali, ki ste jih kupili ali dobili v dar. Zanje poiščite nove lastnike ali jih oddajte v azil.

- Ko načrtujete nov vrt, svetovalca v vrtnem centru prosite, da vam pokaže tudi domorodne rastline, ki so primerne za vaš vrt.

- Plevel in ostanke rastlin z vrta vedno odlagajte na kompost na vrtu in ne v naravo.

- Opazujte okolico svojega vrta. Če opazite, da se nekatere rastline širijo izven vrta, jih čim prej izpulite skupaj s koreninami.

- O ubežnicah z vrtov poučite tudi svoje sosede in prijatelje.

- Opazujte območja, kjer so dovažali pesek ali novo zemljo. Če opazite, da so začele uspevati tujerodne vrste, jih čim prej izpulite.

Jana Kus Veenvliet pa je pripravila tudi smernice za (bodoče) lastnike živali: "Pred nakupom hišne živali dobro razmislite o tem, kako boste živali nudili ustrezno oskrbo vse življenjsko obdobje. Pozanimajte se o značilnostih vrste, njenih potrebah in načinu oskrbe. Upoštevajte, da bo morda odrasla žival potrebovala bistveno več prostora. Hišne živali nikoli ne spustite v naravo. Če preživi, se lahko ustali in začne širiti ter povzročati škodo naravi. Tudi če ne preživi, lahko z njo v naravo vnesete za domorodne vrste nevarne bolezni." 

Dodaja še, da če boste živali gojili v ribniku, tega načrtujte proč od naravnih vodotokov in zunaj poplavnih območij. Tako boste preprečili, da bi ob visokem vodostaju tujerodne vrste odplavilo v naravo. Poleg tega v ribnikih ne gojite tujerodnih polžev, rakov, žab in pupkov, ker z ograjo ne morete preprečiti njihovega pobega v naravo. Gojenje okrasne gizdavke (rdečevratke, rumenovratke in sorodnih podvrst) je dovoljeno le še v zaprtih prostorih, če ste žival pridobili pred avgustom 2017. Razmnoževanje in prodaja teh želv pa nista več dovoljeni.

V okviru projekta LIFE ARTEMIS je Gozdarski inštitut Slovenije izdelal tudi aplikacijo Invazivke, kjer lahko ljudje fotografirajo invazivno vrsto in jo vnesejo v sistem, strokovnjaki pa lahko tako večino opažanj preverijo in potrdijo kar na podlagi fotografij in po potrebi ukrepajo.

Posadi prijazno vrsto

Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet sta pripravila tudi brošuro, v kateri sta predlagala, katere rastline lahko vnesete v svoj vrt ali travnik: "Večina tujerodnih rastlin, ki so pri nas invazivne, je bila k nam prinesena kot okrasne rastline. Vrtna ograja za mnoge rastline ni prepreka, saj lahko semena raznašajo veter in ptice. Začetek vrtnarske sezone je pravi čas, da razmislite o zamenjavi invazivnih vrst z vrstami, ki se ne bodo spontano širile v naravo."

- Sibirska svilnica ali papagajček – nadomestite jo s konjsko grivo, navadno dobro mislijo ali okrasnim lukom;

- metulnjik – nadomestite ga z navadnim glogom, dobrovito ali navadno konopljiko;

- deljenolistna rudbekija – namesto nje naj rase navadna ivanjščica, veliki oman ali orientalski divjakovec;

- orjaška in kanadska zlata rozga – navadno kresničevje, šentjanževka ali rumeni rman so čudita zamenjava;

- lovorikovec – kaj če namesto njega posadite navadno bodiko, navadno tiso ali navadni lovor;

- japonsko kosteničje – zamenjajte ga s kovačnikom, navadnim bršljanom ali dišečim srobotom.