Po zadnjih podatkih statističnega urada je Slovenija v letu 2017 proizvedla 987.151 ton komunalnih odpadkov oz. 478 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. Letno vsak posameznik v Sloveniji porabi od 100 do 300 plastičnih vrečk, ki pa so v uporabi le od nekaj minut do ene ure. Ker svet proizvaja vedno več plastike, 6,4 milijona ton te pa pristane v okolju, imajo plastični delci in snovi, ki vdirajo v živalska in naša telesa, velik vpliv na kvaliteto naših življenj. Evropska komisija je lansko leto pripravila predlog prepovedi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, uredba z okoljsko določenimi direktivami in cilji pa je pri nas stopila v veljavo 1. januarja 2019. Zakaj so takšni koraki in takšne geste dobre, vendar ne zadostne?

Plastika je že vstopila v človeško telo

Med pilotno študijo, ki so jo opravili v Avstriji, so v človeškem blatu našli mikroplastiko. Odkritje, ki bi moralo biti za človeštvo alarmantno, še vedno ni sprožilo dovolj konkretnega razloga za preplah. Ne zgolj oceane, zemljo in zrak, plastika je prišla tudi v naša telesa. Kako? Pilotna študija je bila opravljana na posameznikih, ki so se prehranjevali s hrano in pijačo, ki je bila ovita s plastiko, med njimi pa so bili posamezniki, ki so uživali pretežno morsko hrano. Kljub temu da plastika, za katero do sedaj še niso iznašli ustreznega načina razgraditve, resno uničuje naše okolje, se ljudje še vedno nismo zdramili in naredili konkretnih korakov proti uničevanju našega okolja.

Si predstavljate življenje brez vatiranih palčk, zobne ščetke, zobne paste, najljubšega šampona za telo in lase, piknika brez plastičnega pribora in krožnikov, slamic, držal za balon, plastičnih posod, ovitka za telefon? Se zavedate, da problem, o katerem govorimo, ni le plastika v obliki plastičnih vrečk? Plastika je del našega vsakdanjega življenja in jo srečujemo, ko kupimo jogurt, milo, čistila, sadje, kruh, konec koncev tudi poliesterska oblačila. Plastiko dobimo ob nakupu mesa, sira, zelenjave in vseh ostalih dobrin, brez katerih si ne predstavljamo življenja. Proizvodnja te nevarne snovi se je dodobra zasidrala v naša življenja. Zakaj torej niso dovolj le ukrepi in zavedanje, da moramo prenehati uporabljati plastične vrečke za enkratno uporabo, in zakaj je na vsakemu posamezniku, da naredi nekaj, in to takoj? 

Potreben je celovit ekološki aktivizem

V prvi vrsti je vsekakor treba zajeziti uporabo plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Teh povprečni Slovenec porabi od 100 do 300 na letni ravni! Za večje in manjše nakupe se zelo obnesejo pralne bombažne vrečke ali vrečke iz drugih materialov, lesene košare in tudi nahrbtniki. Velik problem predstavljajo tudi plastenke vode in sladkih pijač ter seveda alkohola. Če bi se večina posameznikov odpovedala uporabi plastenk, ki po zaužitju romajo v koš in jih zamenjala s steklenicami, bi bil napredek opazen že v nekaj mesecih! Izogibajte se nakupom z embalažo. Sveže sadje in zelenjavo lahko kupujete na tržnici ali pa za v trgovino vzamete manjše vrečke iz recikliranih materialov, ki se jih po novem lahko kupi tudi v trgovini! Kupujte čim več lokalne hrane, saj že s samo prehrano naredimo ogromno! Za čiščenje svojega stanovanja uporabljajte gobe iz recikliranih materialov, ščetinaste, in ne plastične krtače, rokavice iz lateksa. Še večji korak lahko naredite, če uporabljate čistila, ki jih naredite sami doma. Namesto mila in šampona pa lahko začnete uporabljati trdo milo in se tako izognete dodatni odvečni embalaži.

Majhne spremembe, ki so opazne na globalni ravni!

Velikokrat slišimo, da kot posamezniki ne moremo narediti sprememb, ki so potrebne. Spremembe na globalni ravni so se vedno začele z eno samo idejo, z enim samim posameznikom, zato ste kot posameznik izjemno pomemben člen v boju za okolje! Vedno več ljudi bo strmelo k spremembi in drugačnemu načinu življenja, vedno več bo opaznih sprememb na družbeni ravni. Narava in okolje samo pa nam bosta na dolgi rok najbolj hvaležna!