"Dne 26. maja 1926 sem se napotil s svojim 16-letnim sinom Josipom v tako imenovano Brezno pri Opolzkem kamnu z namenom, da bi se mogoče potom kakega podzemeljskega rova dalo splezati v tako imenovano podzemeljsko jamo Ledenico. Naprosil sem tudi Ivana Ogrinca, krojaškega mojstra, in njegovega sina Antona – oba sta naju spremljala do omenjenega brezna. S seboj sem imel dve žepni svetilki ter nekaj baterij in sveč, merilni trak, več svinčnikov, nekoliko papirja in tri škatlice vžigalic. Tako opremljeni smo korakali po gozdni tišini," je opisal svojo namero Josip Perme – odkritelj Županove jame. 

"V trenutku, ko sem nameraval dati ukaz, da se podamo na prosto, ugledam še eno votlino, v kateri sem opazil kapnike. Splezam po skali, spremljevalca za menoj, in pridem v krasno dvorano. Tu se blešči na tisoče kapnikov. Polagoma gremo v breg, tako da pridemo do velikega kapnika, sedaj imenovanega Spomenik neznanemu junaku. Bili smo vsi presenečeni, stali smo nepremično in gledali podzemsko krasoto. Moja spremljevalca sta začela vpiti in vriskati."

Kraški svet v okolici Grosuplja je namreč znan vsaj že iz Valvazorjevih časov, saj je jama Ledenica celo opisana v njegovi Slavi vojvodine Kranjske. Tudi domačini so vedeli zanjo in radovednost jih je gnala, da so jamo tudi raziskali. "Pred devetdesetimi leti so začeli kopati umeten rov, ki je povezal Ledenico in notranje dele dvoran, leta 1995 pa so odkrili osmo dvorano," mi razloži Lučka Jere, vodja vodniške službe in pedagoških programov v Županovi jami.

Letos minilo 95 let od odkritja

Tako zdaj Županova jama vabi v razkošje podzemeljskega sveta, ki ga je skozi tisočletja ustvarjala kraška voda. Obiščete lahko sedem podzemnih dvoran, ki so bogato okrašene s kapniki, v jamskih globinah pa se skriva še veliko zakladov narave. Neumorna ekipa, ki stoji za društvom, želi tako odraslim obiskovalcem kot šolarjem in majhnim otrokom pokazati vsa ta bogastva. Tako so oblikovali tematska vodenja in doživetja, na katerih razkažejo lepoto jame in njenih prebivalcev brez velikega poseganja v njihov življenjski prostor.

Netopirček Branko

"Naša maskota je netopirček Branko (ker brani jamo). Ime je dobil, da se otroci lažje poistovetijo z nekom, ki ima ime, netopir pa zato, ker so prav ti prebivalci te jame." Tako vsako leto organizirajo Noč netopirjev, kajti organizacije po Evropi v več kot 30 državah že 25 let prispevajo k poznavanju netopirjev in zaščiti populacij. 

"V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, zaščiteni so z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Med njimi 10 vrst sodi med kvalifikacijske vrste območij Nature 2000. Županova jama je v območju Nature 2000 zaradi vrste mali podkovnjak, se pa v jami stalno ali občasno zadržuje še 6 drugih vrst netopirjev."

Vodja vodniške službe tako še razloži, da v jami prezimuje okoli 150 netopirjev, obiskovalcem pa med obiskom svetujejo, da se netopirjem ne približujejo, jih ne vznemirjajo in ne fotografirajo. 

Bonton v jamah:

- Med gibanjem po jami moramo paziti, da ne poškodujemo sigastih tvorb in ne nanašamo blata na nedotaknjene površine.

- Kapniško okrasje ima smisel le v jamskem okolju, zato je vsako lomljenje in odnašanje kapnikov, helektitov, kristalov, jamskih biserov, aragonitnih ježkov ali drugih tvorb nedopustno. Del jamskega okolja so tudi podrti in odlomljeni kapniki, zato naj ostanejo tam, kjer so.

- Iz jame in izpred nje odnesemo vse odpadke, tudi ostanke hrane in odpadno karbidno apno iz svetilk. Vrečko za odpadno apno moramo v jami vedno nositi s sabo.

- Podpisovanje v jamah ni sprejemljivo.

- V zelo občutljivih jamah, ki so močno izolirane od zunanjih vplivov, ne smemo kaditi. V takih jamah pazimo, da jih ne onesnažujemo s sajami iz poškodovanega gorilnika na čeladi.

- Še tako dobra fotografija ne opravičuje poškodbe jame, zato veljajo pravila tudi za fotografe.

- Ne vznemirjajmo in ne nabirajmo jamskih živali.

Povzeto po: Ministrstvo za okolje in prostor

Netopirji 

Če želite kakršnekoli informacije o netopirjih, potem je zagotovo pravi naslov Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN), nevladna organizacija, ki združuje vse, ki jih zanimajo netopirji in ohranitev teh nočnih letalcev za prihodnje rodove.

Ekipa tako zbira podatke o razširjenosti in ekologiji netopirjev v Sloveniji, si prizadeva, da bi se zakonsko določeno varstvo netopirjev izvajalo tudi v praksi in skozi najrazličnejše dogodke predstavljajo te nenavadne, a zelo ogrožene nočne živali najširši javnosti.

Tako razložijo, da so na svetu do sedaj odkrili že 1400 vrst netopirjev, kar predstavlja drugi največji red sesalcev na svetu. V Sloveniji je bilo do sedaj zabeleženih 31 vrst netopirjev, ena od njih je domnevno izumrla, tako da je trenutno prisotnih vrst pri nas 30.

Vrste, ki živijo na našem ozemlju, uvrščajo v štiri družine:

– podkovnjaki (Rhinolophidae),

– gladkonosi netopirji (Vespertilonidae),

– dolgokrili netopirji (Miniopteridae),

– trdouhi netopirji (Molossidae).

Podkovjaki so družina, ki živi tudi v Županovi jami. Ta družina ima okoli nosnic posebne kožne strukture, od katerih je ena v obliki podkve (od tod tudi ime!), od drugih družin se razlikujejo tudi med mirovanjem, podkovnjaki namreč prosto visijo s sten in se jih s telesom ne dotikajo, prav tako pa so lahko popolnoma oviti v opno.

Tako ekipa Županove jame kot društvo SDPVN s svojimi projekti in delom pozivajo, da se znebite strahu pred netopirji: "Odvrzite stare vraže! Netopirji se ne zapletajo v lase in ne delajo gnezd v laseh! Netopirji imajo namreč zelo dober način zaznavanja okolice – eholokacija. Z oddajanjem visokofrekvenčnih tonov in s poslušanjem njihovega odboja od ovir zaznajo niti, ki so tanjše od vašega lasu," poudarjajo ter dodajajo da so običajno predsodki tisti, zaradi katerih ljudje netopirje še vedno ubijajo ali zastrupljajo: "Sprejmite netopirje za svoje sosede, pojedli bodo mnogo žuželk, ki sicer ponoči brenčijo okoli vaše glave ali objedajo vašo zelenjavo na vrtu."