Klunovi, ki prosti čas radi preživljajo na prostem, so s prenovljeno podobo vrta zelo zadovoljni. Da bi vrt dolga leta ostal urejen in z razraščanjem rastlin postal vse lepši, sta jih naša strokovnjaka, krajinska arhitektka Andreja Kalan-Lovšin in agronom Davor Špehar, založila z nasveti in navodili, kako pravilno skrbeti za različne dele vrta. Preberite, mogoče bo kateri prišel prav tudi vam.

Senčna greda ob vodi

V senci ob rokavu reke Bistrice je Andreja Kalan-Lovšin predvidela zasaditev kisloljubnih rastlin. Okrasno gredo tu bodo krasili rododendroni, azeleje, okrasne brusnice, skimije in kresnice. Večina teh rastlin cveti v maju, ko bodo gredo napolnile z barvami od bele preko roza, pa vse do temno lila. V senčnih predelih dobro uspevajo tudi irisi – novost so pisanolistni, ki bodo s svojimi belo-zelenimi listi privlačili poglede tudi takrat, kadar cvetov ne bo, pa nizke hoste, okrasne trave in resje. Da bo ta del vrta privlačen že zgodaj spomladi, je Andreja v prst okoli trajnic zakopala še čebulice tulipanov.

Tudi Davor Špehar, strokovljak kluba Gaia, je gredi s kisloljubnimi rastlinami posvetil veliko pozornosti. Pojasnil je, da so rododendroni tipičen primer kisloljubne rastline v slovenskih vrtovih. „Njihova lepota nas prevzema, vendar nas ob vsaki napaki – tako pri sajenju kot tudi pri naknadni oskrbi - hitro opozorijo, da nekaj ni prav,“ rododendrone opisuje Davor. Zato so jih vrtnarji umestili v zavetrni del vrta, ki je zaščiten pred močnimi vetrovi in jutranjim soncem. Da bi jim zagotovili kar najboljše pogoje za rast, so v fazi priprav odstranili matično podlago in dodali plantella specialno zemljo za rododendrone. Davor je Klunove podučil tudi o pravilni skrbi za rododendrone – ti namreč tudi v suhih zimskih dneh potrebujejo dodatno zalivanje, saj bodo sicer rastline utrpele poškodbe zaradi suše.

Sončna greda ob dovozni poti

Ob škarpi nad peščeno dovozno potjo je Andreja predvidela pisano zasaditev soncoljubnih rastlin. Vijoličasti ostrožniki, pisanolistni dreni, ameriški slamnik, lespendeze in potentile, vse to so trajnice, ki bodo cvetele ob različnih letnih časih in s tem zagotavljale, da bo greda ob dovozni poti vse leto pestra in zanimiva.

Da bodo rastline na njej hitreje in bujneje rasle, je Davor obstoječo zemljo na gredi obogatil s plantella specialno zemljo za okrasne rastline, ki jo sestavljajo najkakovostnejše šote z dodatkom dolgodelujočih hranil in bioculta rastlinskih vlaken. V sadilne jame je dodal tudi dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik in podučil Klunove o možnostih in pravilnih načinih uporabe novosti – sodobnih membranskih gnojil. Plantella membranska gnojila se namreč sproščajo v odvisnosti od temperature in vlage. Ob povečani temperaturi in optimalni vlažnosti tal rastline namreč hitro rastejo in potrebujejo več hranil, zato se tudi gnojilo, ki ga obdaja membrana, takrat hitreje sprošča. Zaradi enakomernega dotoka hranil in zdrave rasti je tudi manj možnosti za pojav bolezni in okužb. Rastline zato bolje uspevajo, saj v vsakem trenutku dobijo hranila, ki jih potrebujejo, enkratno gnojenje pa zadostuje za vse leto.

Nega trate in polaganje travne ruše

Ob robu zasaditve škarpnega področja so vrtnarji položili travno rušo. Ker se zvitki ruše hitro posušijo, Davor Špehar opozarja, da je zelo pomembno, da travo položimo čim prej; pri tem večje površine polagamo najprej, na koncu pa terenu prilagodimo obliko robov. Pred polaganjem so vrtnarji tla obogatili s plantella specialno zemljo za okrasne rastline, dodali pa tudi sodobno organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik. Ko je bila vsa travna ruša položena, so jo vrtnarji še povaljali, da se sprime s podlago, zalivanje pa je namesto nas opravil kar jesenski dež.

Davor nam je zaupal še nekaj nasvetov za lepo, gosto trato. „Trata jeseni počasi končuje z rastjo in se pripravlja na zimski počitek in če želimo, da nas spomladi, ko sneg skopni, pričaka zdrava in spočita trata, pripravljena na novo rastno sezono, se moramo pred zimo še malo potruditi.“

Davor poudarja, da je pomembno, da jeseni trato oskrbimo z kalijevimi gnojili, ki povečajo odpornost trave. Za gnojenje v obdobju vegetacije pa je, pojasnjuje, najbolje uporabiti membranska gnojila, ki delujejo skozi celo rastno dobo, enkratno gnojenje pa zadostuje za celo leto, tako so travne bilke enakomerno prehranjene. „Tako bo manj nihanj v rasti, trava raste počasneje, enakomerno in postaja bolj gosta. Pri tem je potrebno manj košenj, trava je lepo obarvana, in je bolj odporna na sušo in gaženje.“

Na področjih, kjer so nastala večja prazna mesta, so travo na zelenico Klunovih tudi dodatno dosejali. Za dosejevanje je Davor izbral posebno mešanico obloženih semen iz visoko kakovostnih vrst in sort trav plantella contessa, ki je primerna za vse razmere. „Vsako obloženo seme je obloženo s hranili in je dvakrat težje od navadnega, kar omogoča natančno setev in bolj čvrst kontakt s tlemi, ptice pa obloženega semena ne marajo. Za zanesljivo kalitev zadostuje že, če seme enostavno potrosimo po površini, trave pa zaradi dodanih gnojil dobro in hitro rastejo. Zaradi tega je manj plevela, travna ruša pa v kratkem času postane lepa in gosta.“ Davor pravi, da bo posejana trava kalila v dveh oz. treh tednih, zaradi jesenskega dežja pa dodatno zalivanje verjetno ne bo potrebno.

Okolica mlina

Prav okolica mlina je tisti kotiček na vrtu, za katerega so si Klunovi najbolj zaželeli nove podobe. Andreja je tu predvidela zasaditev grmov hortenzij različnih barv, leseno konstrukcijo pa bodo z bogatim cvetjem spomladi olepšali tudi vzpenjavi okrasni sroboti. Tudi prostor za mlinom so robno zasadili s trajnicami, sredinski del pa je ostal prost, namenjen posedanju, opazovanju vodnih odsevov in dostopu do reke, ki ga mali Tim potrebuje za ribolov.

Dokončno podobo je vrt dobil z uporabo lubja različnih granulacij, ki smo ga potresli po sajenju. Med gredami smo uporabili lubje drobnejše granulacije, na pohodnem delu pa debelejše. Davor pojasnjuje, da smo z lubjem dosegli dober estetski učinek, preprečili razraščanje plevela in omogočili boljše zadrževanje vlage v koreninskem območju. Na tako zastrtih tleh bodo trajnice brez težav prezimile, le spomladi bodo odgnale nekaj pozneje.

Še pospravljanje orodja, grabljenje listja ter zadnji lepotni popravki in dolgo pričakovana prenova Klunovega vrta je bila pri kraju.