Tomaž Trček in še 11 lastnikov prenovljenega stanovanjskega objekta povsem nasproti ljubljanske Stolnice, si želi, da bi preraščena parcela ob vznožju grajskega hriba zaživela kot vzorčen primer lepega meščanskega vrta.

Lastniki o svojem vrtu

Kljub nalivu so nas v središču Ljubljane, le streljaj od Stolnice, pričakali Tomaž Trček in dva sostanovalca iz hiše pod Grajskim hribom, ki si želijo polepšati zahteven vrt za hišo. Tomaž Trček nam je takole predstavil razloge za svojo prijavo želje za prihodnost.

Ko sem se pred šestimi leti odločal za nakup stanovanja v hiši na Ciril Metodovem trgu, mi je posebno pozornost pritegnil vrt za hišo, pod grajskim hribom, sredi stare Ljubljane. Po eni strani me je osupnilo, da sploh kaj takega obstaja v tako strnjeno pozidanem predelu mesta, po drugi strani pa nisem razumel, kako je nekaj tako edinstvenega prepuščeno samemu sebi.

Oživitev
Pred dvema letoma, sem se skupaj z ostalimi enajstimi lastniki odločil za temeljito prenovo hiše. Obnovo smo hoteli zaključiti z oživljanjem vrta, za katerega si želimo, da bi nam dal možnost drugačnega načina bivanja, kot ga poznamo sedaj.

»Bye-bye« bršljan in grmovje
Že hiter pogled naokrog razkriva, da naš vrt deli enako usodo kot njegovi bližnji in daljni sosedi na tem delu grajskega griča, ki je po večini z bršljanom in grmovjem zaraščen prostor. Z obnovo našega vrta, bi lahko le-ta postal zgled in motivacija za ureditev drugih vrtov v tem delu Ljubljane.

Hvala vsem, ki ste glasovali za naš vrt in nam omogočili, da smo se prebili med prve tri vrtove.

Oglejte si, kako so lastniki vrt predstavili ob prijavi.

Mnenje strokovne komisije

Na vrt vstopimo skozi stara vrata v obzidju, ki meji na grajsko sprehajalno pot. Prva ugotovitev krajinske arhitektke Andreje Kalan Lovšin je bila, da bi preraščena površina potrebovala temeljito čiščenje in obrezovanje. Tak postopek bo zaradi omejenega dostopa velik podvig. Na eni strani oviro predstavlja obzidje in strma brežina, ki vodi do stopnic, s hišne strani pa kamniti podporni zid v višini 7 metrov. Največji potencial je gospa Andreja prepoznala na najvišji terasi, iz katere imamo čudovit pogled na Ljubljano, Rožnik, Nebotičnik in bližnjo Stolnico. V tem delu bi uredila del za počitek in uživanje v razgledu, ostale terase pa bi z upoštevanjem želja stanovalcev oblikovala v čudovit vrtni ambient.

Tudi strokovnjak Kluba Gaia Davor Špehar se je v prvem koraku posvetil predvsem čiščenju zemljišča. Kot velik zagovornik ekološkega pristopa je poudaril, da bi bilo največ nepotrebne vegetacije opraviti mehansko, kar zahteva veliko delovne sile in vztrajnosti. Pomagali bi si lahko tudi s herbicidom na osnovi glifosata, s katerim bi tretirali predvsem rastline z globokimi in močnimi koreninami. Delo bi opravili še pred začetkom arborističnih del, v mesecu septembru, ko se sokovi po rastlini pretakajo v korenine in ima tako pripravek največjo učinkovitost. Herbicid bi uporabili samo na območjih, kjer bi želeli trajno uničiti vse z zeleno listno maso in stebli, pri tem pa bi morali biti pazljivi, da škropiva ne bi zaneslo na rastline, ki bi jih želeli ohraniti.