Pozdravljeni, za menoj je težkih pet let. Toča mi je uničila streho. S sinom sva ostala sama. Delovne prostore mi je zalila voda. Bolje ,da ne naštevam ... S sinom sva se sama odločila obnoviti streho. Ker nisva imela dovolj denarja, sva jo le podeskala in pripravila za krovce. Imela pa sva to smolo, da naju je neko noč presenetila huda nevihta in lahko si predstavljate najin obup. Sredi noči sva imela v dnevni sobi ,veži, kuhinji in ostalih prostorih "niagarske slapove". A za nočjo je vedno jutro in kljub vsemu sva uspela. Danes imamo lepo streho.

Notranjost dnevne sobe -  kaj naj rečem ... Stropovi iz knaufa so bili uničeni,električna napeljava ,izolacija,laminati in vse je uničeno. 'Pljunila' sva v roke in jih spet sama obnovila. Nisem ženska, ki klone pod težo problemov ali obupa. Verjamem v dobro. Verjamem,da se vedno pojavi roka,ki ti ponudi pomoč. Verjamem v to ,da več dobrega ko naredimo več se nam vrne. Prepričana sem ,da bo to leto, ki je prišlo dobro za mene in za moje najbljižje. Res je malo evrov privarčevanih, a življenje nama je s sinom prineslo veliko lepega. Sedaj smo v stanovanju štirje in se s skupnimi močmi trudimo polepšati naš dom. V našem domu spet domuje sreča, spoštovanje in razumevanje.  Potrebujemo le še nekaj pomoči, da dokončamo našo dnevno sobo. Saj veste, kako to gre: ljudje smo angeli z enim krilom, če hočemo leteti se moramo objeti.

Sigurno pa bo naša dnevna soba izziv za arhitekta, saj imamo v njej zelo nizke strope - mansarda.