Preden je slikopleskar pobelil stene, jih je moral na grobo in fino zgladiti. V vedro je mojster z vodo zmešal prah (kit) in si pripravil ustrezno gostoto mase. Za večje luknje v steni je potreboval bolj gosto maso, za lepše dele stene potrebne popravkov pa je zmešal redkejšo maso.

Kit je slikopleskar nanesel v luknje tako, da je z maso luknje zamašil, na koncu pa jo je s steno še poravnal. Ko so bile stene zakitane, je počakal dve-tri ure, da se je masa posušila, nato pa je vse skupaj (po potrebi) še malo pobrusil.

Beli se dvakrat

V času sušenja kita je bilo treba prekriti tla, da je po končanem delu s tal lažje počistiti barvo. Pred beljenjem z valčkom je s čopičem treba še pobarvati vogale med stropom in steno, okoli oken in stikal ter vtičnic. Mojster pravi, da je najlažje, če belita dva . Torej, nekdo beli s čopičem, nekdo pa z valjčkom. Začetek beljenja se vedno začne v kotu stene in ne kar nekje na sredini.

Beliti je treba dvakrat oziroma tolikokrat, da bela barva ostane res bela. Sama navodila za mešanje barve so navedena na posodi barve, mojstri pa pravijo, da je belo barvo najbolje mešati z rokami. Močne barve slikopleskarji odsvetujejo mešati z rokami, navadne pa celo priporočajo.

Za prvo beljenje mora biti barva bolj redka, za drugo beljenje pa mora biti barva bolj gosta. S prvim beljenjem se na steni naredi neka struktura, po kateri se najbolje razpozna, kje je potrebno še fino kitanje. Po drugem beljenju se morajo stene posušiti, nato pa se lahko pospravi še zaščita s tal.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na