Še posebej so ’na udaru’ alergiki in astmatiki, saj suh zrak dodatno otežuje dihanje in zato poslabšuje stanje. Če je zrak izsušen, se tudi poveča količina prahu, ta pa v stiku z ogrevanimi površinami izloča različne snovi, ki dražijo dihalne organe.
A žal je tako, da že iz navade v zimskih mesecih preživimo več časa v zaprtih in ogrevanih prostorih kot sicer, zato se vplivu suhega zraka ne moremo izogniti, lahko pa ukrepamo. A tu nimamo v mislih raznih preparatov iz lekarne, ki pomagajo navlažiti sluznico in kožo, odmašiti sinuse ter olajšati dihanje. Kot vemo, je preventiva vedno boljša od kurative, zato je treba odpraviti vzrok in torej poskrbeti za ustrezno vlažnost v prostoru. Ta je sicer odvisna od same temperature zraka v prostoru, kjer bivamo oziroma delamo, pa tudi od raznih predmetov, ki lahko vlago vežejo nase ali pa jo oddajajo. Najbolj optimalna temperatura v prostoru naj bi bila od 20 do 24 stopinj Celzija, v spalnih prostorih celo 5 stopinj manj, relativna vlažnost pa od 40 do 55 odstotkov. A pozimi je slednja lahko tudi le 20-odstotna, zato se pojavijo prej omenjene težave.
Kako torej poskrbimo za ustrezno vlažnost?
Postavimo posodice z vodo na radiator
Da bi ubili dve muhi na en mah in torej navlažili dom ter ga hkrati prijetno odišavili, lahko poskusimo s preprostim trikom. Posodice, napolnjene z vodo, postavimo na radiator. Vodi dodamo nekaj kapljic eteričnega olja limone ali pomaranče in prostor bo v hipu zajel omamen in osvežilen vonj. Tisti, ki imate težave z dihali, lahko izberete eterična olja evkaliptusa, čajevca ali mete, v kolikor pa želite stimulirati um, je prava izbira eterično olje z vonjem borovcev ali sivke. Če eteričnega olja nimamo, so alternativa lahko tudi olupki citrusov, ki jih postavimo na radiator, in tako bo zrak v ogrevanih prostorih vedno dovolj vlažen ter aromatičen, hkrati pa bo pozitivno vplival na naše razpoloženje.
Omislimo si vlažilnike zraka
Najboljši način za vlaženje zraka so seveda tako imenovani vlažilniki zraka, ki jih je na trgu malo morje, razlikujejo pa se po načinu uporabe, ceni, kakovosti ter obliki, vsem pa je skupno to, da izboljšajo kakovost zraka ter nam posledično olajšajo bivanje v zaprtih prostorih in omilijo številne tegobe.
Najpogosteje uporabljen je hlapilni vlažilnik oziroma vlažilnik z izpuhom hladne meglice, ki z izhlapevanjem dodaja vlago v zraku z načinom naravnega izparevanja. Ta vlažilnik za delovanje potrebuje vodo, ki naj bo destilirana v primeru, če ni filtra, čeprav večina vlažilnikov sicer ima filter. Majhen ventilator nato piha suh zrak v filter, ta pa poskrbi, da voda izhlapi in dodaja vlago prostoru. Ker bo voda filtrirana, bo navlažen zrak popolnoma čist, brez mineralov in nečistoč. A vendarle je pri uporabi tega vlažilnika redno menjavanje in čiščenje filtra ter menjavanje vode zelo pomembno, saj se v nasprotnem lahko hitro razvijejo mikroorganizmi, ki lahko pridejo v stik z zrakom, ki ga dihamo.
Pralni vlažilnik za delovanje ne potrebuje filtra, ampak deluje z vrtenjem plastičnih diskov skozi vodo in zrak navlaži ter očisti na popolnoma naraven način. Voda zadrži in odstrani nečistoče, tudi prašne delce in delce cvetnega prahu.
Lahko si omislimo tudi parni vlažilnik zraka, za katerega je značilno, da v kratkem času v prostor odda veliko količino vlage, za samo delovanje pa ne potrebujejo nič drugega kakor električno energijo in zadostno količino vode. A mnogi nad njim niso pretirano navdušeni, saj naj bi porabil veliko več energije kot na primer ultrazvočni.
Izbira je torej velika, vsak izmed vlažilnikov pa je lahko nadgrajen tudi s številnimi elementi, ki še dodatno pripomorejo h kakovosti zraka. Nekateri imajo lahko na primer vgrajen ionizator, ki bo še dodatno očistil zrak na način, ki proizvaja negativne ione - anione, ki pozitivno vplivajo na naše počutje, s tem pa se na naraven način znebi pozitivnih ionov, kot so prah, virusi in bakterije. Vlažilci se razlikujejo tudi po moči, prostornini rezervoarja, različnih funkcijah, kot so vgrajeni senzorji za kakovost zraka, samodejni izklop, prilagajanje hitrosti, različni indikatorji, skratka, vsak lahko najde primernega zase. Morda je vredno omeniti, da je vlažilnik z izhlapevanjem hladne meglice nekoliko varnejši, še posebej, če imate majhne otroke, a brez skrbi, če ga boste pravilno uporabljali, bo vsak vlažilnik popolnoma varen. Treba je le dobro preučiti navodila za uporabo in vlažilnik postaviti na varno, suho in stabilno površino.
Pomembno je tudi prezračevanje
V zimskem času je sicer priporočljivo čim manj odpirati okna, saj tako ne povečujemo vlage v zraku, a vendarle moramo vsake toliko prezračiti. Primerna pogostost zračenja je med drugim odvisna od načina bivanja, od števila ljudi v prostoru in tudi od velikosti samega prostora. Če smo v istem prostoru zelo dolgo časa, se težko zanesemo na lastne občutke glede kakovosti zraka. Ena od možnosti je, da zračimo v intervalih, denimo vsake dve ali tri ure. Vsak aktivni stanovalec mora namreč že iz higienskega vidika na uro dobiti vsaj 30 kubičnih metrov svežega zraka. Postopek zračenja je zelo enostaven; okna odpiramo na strežaj, kratkotrajno, običajno za dve do tri minute. Prostor se tako izdatno prezrači, a se obenem ne podhladi.
Kot rečeno, sta pogostost in čas zračenja odvisna tudi od posameznega prostora. Spalnico denimo obvezno prezračimo že zjutraj, ker je takrat zrak v prostoru, kjer smo preživeli noč, najbolj obremenjen. Kopalnico prezračimo po prhanju. Zračenje prostorov je odvisno tudi od njihove uporabe. Spalnico denimo obvezno prezračimo že zjutraj, ker je takrat zrak v prostoru, kjer smo preživeli noč, najbolj obremenjen. Če med kuhanjem uporabljamo kuhinjsko napo, smo za zračenje že veliko naredili, okna dodatno odpremo le še po potrebi. Oken ne puščajmo odprtih predolgo, sploh če imamo vklopljeno gretje, saj se lahko pozna na računu za ogrevanje.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV