Aravkarija je zimzeleno iglasto drevo, katerega naravni habitat so gorati predeli Južne Amerike. Čeprav mu temperature pod lediščem ne ustrezajo najbolj, ga kot okrasno drevo lahko gojimo tudi pri nas. Najbolje se obnese na polnem soncu ali v delni senci, najprimernejši čas za sajenje pa je jesen. 

Opičje drevo, kot je njegovo drugo poimenovanje, je počasi rastoče, a dolgoživo drevo, ki v desetih letih zraste do višine okoli 6 metrov. To ime naj bi izviralo iz nekoliko nenavadne razporeditve vej, ki naj bi zmedla opice, ko so poskušale plezati po njem. 

Osnovne značilnosti, ki jih morate poznati, če se odločite posaditi aravkarijo: 

- V ustreznih pogojih je drevo enostavno za gojenje

- Okolja sredozemskega tipa na visokih nadmorskih višinah so idealna

- Nezahtevnost glede tal

- Potrebuje zaščito pred vetrovi

- Ko je drevo vzpostavljeno, običajno dobro preživi močnejše padavine in nevihte

Botanične značilnosti aravkarije

Aravkarija izvira iz rodu zimzelenih iglavcev, njena družina pa so aravkarijevke. Znana je po svojem značilnem videzu, predvsem po simetričnih vejah in spiralno razporejenih igličastih listih. 

Kakšna tla potrebuje aravkarija za uspevanje?

Najboljša tla, ki jih lahko zagotovite svoji aravkariji, so tista, ki čim bolj posnemajo njena naravna rastišča in izvorne pogoje. Kljub temu, da to drevo ni posebej zahtevno, kar se tiče tal, so dobro odcedna tla bistvenega pomena, saj lahko prekomerna vlaga v tleh povzroči gnitje korenin. Rahlo kisel do nevtralen pH tal v razponu od 5,5 do 6,5 velja za optimalnega. Takšna pH vrednost tal zagotavlja pravo ravnovesje hranil in omogoča razpoložljivost bistvenih elementov.

Aravkarija ceni stalno vlago v tleh

Aravkarija ima različne potrebe po vodi glede na ostale okoljske dejavnike, kot sta predvsem podnebje in prst. Nenazadnje pa je količina vode, ki jo potrebuje vaše drevo, odvisna tudi od njegove starosti. Čeprav ceni veliko vlage, je ključnega pomena, da se izognete prekomernemu zalivanju. Mlada drevesa običajno potrebujejo pogostejše zalivanje, saj se njihov koreninski sistem še razvija. Ko odraste, postane bolj odporna na sušo in lahko prenese kratka obdobja z minimalno količino vode. 

Vlažnost igra pomembno vlogo, zlasti pri vrstah, kot je Araucaria heterophylla, ki se običajno goji kot sobna rastlina. Na območjih s suhim zrakom lahko drevo občasno popršite po listih ali v bližino postavite pladenj, napolnjen z vodo in kamenčki.

Na splošno ima aravkarija raje blage do tople temperature in je občutljiva na ekstremen mraz. 

Aravkarija kot sobna rastlina

Čeprav je nekoliko bolj pogosta zunaj, je aravkarijo ali vsaj določene vrste tega drevesa mogoče gojiti tudi v zaprtih prostorih. 

Norfolški bor (Araucaria heterophylla) je priljubljena izbira kot sobna rastlina, ki domovom in pisarnam doda pridih zelenja. Ob pravilni negi lahko ta drevesa dobro uspevajo v notranjih prostorih.

Aravkarija v Evropi in v Sloveniji

V Evropi, tudi pri nas, se Aravkarija goji kot okrasna rastlina. Najpogosteje jo najdemo v okrasnih vrtovih, parkih in dvoriščih. 

Pestro podnebje Slovenije omogoča gojenje različnih vrst tega iglavca. Različne pokrajine pri nas, od obalnih območij do alpskih regij, ponujajo primerno mikroklimo zanje. Obalne regije zagotavljajo milejše zime, višje pa nižje temperature, ki spominjajo na naravne gorske habitate tega drevesa.

Prilagodljivost aravkarije različnim regijam v Evropi, vključno s Slovenijo, kaže na njihovo odpornost in nezahtevnost ter uspevanje v različnih pogojih. 

Nekaj zanimivosti o aravkariji

Aravkarija je zaradi svoje dolge zgodovine, ki sega še v čas dinozavrov, pogosto označena kot 'živi fosil'. Njen značilni videz je v zadnjih nekaj milijonih let ostal praktično nespremenjen.

Nekatere vrste Aravkarije imajo užitna semena. Na primer 'Araucaria bidwillii' daje velika in hranljiva semena, ki so jih tradicionalno uživale staroselske skupnosti v Avstraliji.

Nekatere vrste zaradi izgube habitata in prekomernega izkoriščanja veljajo za ogrožene.