Mačehe niso zahtevne rastline, preživele bodo tudi nižje temperature, poleg tega jih ne potrebujemo zalivati vsak dan. Zanje so značilni prekrivajoči se cvetni listi v obliki srca, pri nas pa najpogosteje srečamo dve podvrsti: 'Viola tricolor arvensis 'z manjšimi belo-rumenimi cvetovi in 'Viola tricolor vulgaris' z večjimi škrlatnimi cvetovi. 

Primerne so tako za sajenje v zunanja cvetlična korita, na gredice ali pa za prekrivanje zunanjih talnih površin. Ker so že same po sebi lep in pisan okras, ne potrebujejo nobenih dodatkov, vseeno pa se čudovito ujamejo z rožami, kot so vijole, jegliči, lobelije ali grobelnik. 

Sadimo jih v rahlo in zračno zemljo. Premokra tla zaradi nizkih stebel zanje niso primerna. Dobro se obnesejo v senci ali polsenci. V rastnem obdobju jih gnojimo z gnojilom, bogatim s fosforjem in kalijem. 

Mačehe imajo nežen vonj, ki je najmočnejši zgodaj zjutraj in v mraku, razlikuje pa se glede na barvo cvetov. V času cvetenja po potrebi odstranjujemo odmrle cvetove in suhe listke, kar bo prispevalo k podaljšanju cvetenja, dalo večje cvetove in ohranilo lepo obliko rastline. 

Ali so mačehe enoletne ali trajnice?

Mačehe lahko obravnavamo kot enoletnice ali trajnice, vendar pa jih pri nas najpogosteje sadimo kot enoletnice, saj se v vročem vremenu ne obnesejo najbolj. Po drugi strani pa so mačehe razvile presenetljivo močno odpornost na zmrzal. Ob hudem mrazu lahko cvetovi ovenijo, rastlina pa bo najverjetneje kmalu ponovno zacvetela. 

Ali ste vedeli?

- Listi in cvetovi so užitni in se uporabljajo tudi za okraševanje tort in drugih sladic.

- Zeleni listi vsebujejo veliko vitamina A in C, njihov okus pa rahlo spominja na meto.

- Simbolizirajo platonsko ljubezen.

- So ene najstarejših gojenih rož v zgodovini.

- V 19. stoletju so iz njih pripravljali 'ljubezenske napoje'.

- Močni pigmenti cvetov so razlog, da iz njih pripravljajo naravno barvilo.

Kako jih sadimo?

Ko kupujete sadike, bodite pozorni na to, da ima rastlina zdrave zelene liste ter čimveč cvetnih popkov. 

Sadimo jih na razdaljo 20 do 30 cm, odvisno od velikosti. Po sajenju jih dobro zalijemo z vodo sobne temperature, pri tem pa pazimo, da ne zmočimo listov. Sadimo jih lahko jeseni, zgodaj pozimi in zgodaj spomladi v dobro odcedna tla. 

Jesensko in zimsko sajenje je bolj priporočljivo od spomladanskega, saj s tem rastlini damo čas, da v zanjo ugodnih pogojih razvije korenine, se okrepi in rodi več cvetov. 

Škodljivci in bolezni mačeh

Na žalost pa so mačehe kljub siceršnji nezahtevnosti zelo dovzetne za privabljanje škodljivcev in bolezni. Najpogosteje jih napadajo in poškodujejo polži in listne uši. Da bi jih zaščitili, površino okoli njih posujemo z drobnim, ostrim peskom ali okoli njih skopljemo jarek in ga napolnimo s pivom. 

Najpogostejše bolezni mačeh so pepelasta plesen, koreninska gniloba in listna pegavost. Kot velja za vse bolezni rastlin, je preventiva najboljša obramba. Simptomi večine bolezni se pojavijo v obdobju povečane vlažnosti, zato je pomembno, da mačehe sadimo na dobro odcednih tleh. Okužene rastline je treba čimprej ločiti od zdravih. Zelo pomembno je tudi zatiranje listnih uši, saj prenašajo virus mozaika kumare.