V članku se bomo osredotočili na tri zelišča, ki so enostavna za gojenje. So vsestransko uporabna, ne zasedejo pa niti toliko prostora, da jih ne bi mogli gojiti kar v stanovanju. Na njih prisegajo tudi avtorji knjige Velika knjiga o zelenjavi.

Bazilika 

Zaradi svojega edinstvenega okusa je bazilika, kot enoletno zelišče, v zadnjem času postala glavna sestavina tako italijanske kot azijske kuhinje. Ima mehke zelene liste, ki se uporabljajo zaradi svojega značilnega vonja in okusa. Sveži listi bazilike so osnovna sestavina tudi pesta in popoln partner paradižniku. Je dober vir vlaknin, razstruplja telo in je učinkovita pri pomirjanju živcev. Vključite jo lahko v svoj jedilnik po prekrokani noči ali pa si pomagate z njo v primeru poškodb kože, saj deluje tudi protivnetno.

Gojenje: Bazilika je trpežno zelišče, ki uspeva tako v notranji prostorih kot na prostem. Ni zahtevna za nego, ima pa rada prst, ki je bogata z vlakninami in je stalno vlažna. Zalivati jo je potrebno približno na dva dni, z rednim 'ščipanjem' vrhov pa boste poskrbeli, da se bo redno obnavljala in tvorila nove poganjke.

Zraste do 40 centimetrov višine in, čeprav so cvetovi privlačni in tudi užitni, je bolje, da jih poščipamo. S tem spodbudimo rast listov, ki poskrbijo za dodatno okrasno vrednost na vrtu. Listov tudi nikar ne režite, saj boste s tem povzročili, da listi dobijo grenak okus. Bolje je, da jih trgate. 

Znotraj vrste obstajajo tudi trajnice, ki preživijo obdobje zime (brez zmrzali). Pri tej vrsti se moramo zavedati, da okus ni tako sladek kot pri enoletnicah, ampak je ta precej močnejši in nekoliko grenak.

Lovor

Lovor je značilno sredozemsko zelišče, ki ima bleščeče temno zelene usnjate liste, ki se zaradi prepoznavnega okusa uporabljajo sveži ali suhi v vseh juhah, enolončnicah, omakah in v jušni osnovi.

Najbolje ga je gojiti na neposredni sončni svetlobi, da lahko razvije poln okus. Sčasoma zraste v zelo velik grm, zato se pogosto sadi kar v velike posode. S tem preprečimo, da bi postal prevelik, njegove korenine pa tako ne delajo konkurence drugim. 

Koper

Tudi koper je enoletnica z nežnimi listi, ki se sveži uporabljajo v klasičnih kombinacijah z jajci, mehkimi siri, bešamelom, zelenjavo, morsko hrano in piščančjimi jedmi. Listi imajo vonj, ki spominja na peteršilj ali kumino. Zraste lahko do 2 metra visoko, semena pa se shranijo za sajenje. Je začimba intenzivnega okusa, ki jo uporabljamo kot dodatek različnim jedem, recimo ribam – svežemu lososu dodamo košček masla in vejico kopra, zavijemo v foljo in položimo v pečico poleg krompirja, z njim začinimo recimo perutnino, ga dodamo h krompirju pri pečenju v pečici, nepogrešljiv je tudi pri vlaganju kumaric. Pomaga proti kolcanju, nespečnosti in pri slabi prebavi. Proti kolcanju pripravite pripravek tako, da žlico listov kopra prelijete z vrelo vodo, nato pa počasi popijete tekočino.

Gojenje: Terja veliko sonca in dobro odcedna tla. Ker gre za veliko rastlino, je primerna za gojenje zunaj in ne v stanovanju, razen če imamo dovolj prostora za velik lonec. Če ga gojimo zunaj, zalivamo enkrat tedensko, pri gojenju doma pa terja nekaj več pozornosti.

Koper ima rad sončno lego in vlažno, dobro odcedno prst. Če ga dodajamo kuhanim jedem, to storimo tik pred postrežbo, ker vročina zmanjša intenzivnost okusa.