Vsi prav dobro poznamo zdravilne učinkovine izvlečkov aloe vere (Aloe barbadensis), morda pa ne veste, da jo je dobro imeti tudi kot sobno rastlino. Zrak v vašem domovanju bo bogatila s kisikom in absorbirala ogljikov dioksid, ogljikov monoksid in rakotvorni formaldehid. Ker kisik proizvaja tudi ponoči, je idealna za vašo spalnico. Aloe vera je nezahtevna rastlina, ki ne potrebuje veliko vode, poleti jo zalijemo enkrat na teden, pozimi enkrat na mesec. Paziti moramo le, da ne zmočimo njenih listov, saj bo začela gniti. Presadite jo lahko vsako drugo leto, do dvakrat letno jo pognojite. Prija ji sončna lega, spomladi jo lahko imate zunaj, pozimi pa jo prestavite v notranje prostore, saj ne prenese temperatur pod ničlo.

Zelo odporna je tudi pisana bajonetka (Sansevieria trifasciata ‘Laurentii’), ki jo morda bolj poznate kot taščin jezik. Lahko jo postavite v senco ali na sončno mesto, nima pa rada temperatur pod 13 stopinj Celzija. Ker ne prenaša stoječe vode, moramo pri presajanju, ki ga potrebuje vsaki dve leti, na dno lončka nasuti plast grobega peska. Taščin jezik bo čistil zrak v vašem domovanju in odstranjeval škodljive snovi, kot so benzen, ksilen, trikloretilen in formaldehid. Tudi pisana bajonetka, tako kot aloe vera, ponoči ne miruje in bo vaše bivalne prostore bogatila s kisikom.

Če želite, da vas dom krasi večja sobna rastlina, kupite zmajevko (Dracaena), ki bo iz zraka odstranjevala formaldehid, ksilen, toluen, benzen in trikloretilen. Poskrbeti boste morali za redno zalivanje, a zemlja ne sme biti premokra, saj bo začela gniti. A pozor če imate v hiši ljubljenčke, zmajevka je zanje strupena in izzove prekomerno slinjenje in bruhanje.

Želite še večjo čistilko zraka? Do kar 8 metrov v dolžino zraste mavrina ali potos (Epipremnum aureum), a njeno rast lahko nadzorujete s striženjem vršičkov. Je povsem nezahtevna rastlina, zalijete jo, ko je zemlja suha. Ne potrebuje veliko svetlobe. Iz zraka odstranjuje celo vrsto strupenih snovi, ima pa eno pomanjkljivost - je strupena za živali.

Gorska palma (Chamaedorea costaricana) ima rada svetlobo, ne pa tudi neposrednih sončnih žarkov. Poleti potrebuje obilno zalivanje, pozimi toliko, da se zemlja ne izsuši. Sicer dobro prenaša suh zrak in ga tudi učinkovito čisti.

Formaldehid in ksilen učinkovito filtrira čopasta zelenčica (Chlorophytum comosum), ki obenem proizvaja veliko kisika, zato boste morda opazili, da bolje spite. Poleg tega vpija vonjave. Je prav tako nezahtevna rastlina, ki pa jo morate zalivati dvakrat do trikrat tedensko. Prijajo ji hladni in vlažni prostori, a bo uspevala tudi drugje. V bližini radiatorjev bodo njeni listi morda postali rjavi, v tem primeru jih porežite in rastlino prestavite.

Slednje velja tudi za bršljan (Hedera helix), ki uspeva tako v senci kot na soncu. Le večbarvne rastline, da bi ohranile svoje vzorce, potrebujejo več svetlobe. Pri zalivanju moramo paziti, da se zemlja ne izsuši, prav tako ne sme biti razmočena. Bršljan učinkovito čisti zrak in filtrira spore plesni. Velja pa opozorilo, saj lahko njegovi sokovi povzročijo dermatitis.

Gumovec (Ficus elastica) ima rad svetlobo in vlažno zemljo, zato ga moramo zmerno zalivati, poleti dvakrat, pozimi pa enkrat na teden. Poleg tega moramo brisati njegove lepe liste. Če boste to storili s krpo, navlaženo z mlekom, bodo dobili lep lesk. Iz zraka odstranjuje formaldehid in trikloroetilen, žal pa je strupen za živali.

Samolist (Spathiphyllum wallisii) je najlepši, ko cveti, za kar pa potrebuje primeren prostor. Ta naj bo na svetlem, a ne na neposredni sončni svetlobi, saj bodo žarki ožgali njegove liste. Paziti moramo tudi, da je prst vedno vlažna, zalivamo jo s postano vodo. Pogosto moramo rositi in umivati liste, s čimer preprečimo napade škodljivcev. Prija ji tudi vlažnost v zraku. Ima veliko pozitivnih učinkov, poleg odstranjevanja strupov, kot so formaldehid, benzen, trikloroetilen, ksilen in amonijak, filtrira spore plesni in nevtralizira elektrosmog. Težava je le v tem, da so stebla in listi strupeni, zato ta sobna lepotica ne sme biti na dosegu otrok ali živali.

Areka palma (Dypsis lutescens) čisti zrak in ga vlaži obenem, zato je idealna za zimski čas. Ni strupena, zato pa v času rasti potrebuje veliko vode, kar pomeni zalivanje z deževnico ali mehko vodo dvakrat tedensko, pozimi jo na dva tedna vlijemo v podstavek. Voda ne sme zastajati, saj bo njene korenine napadla gniloba. Tudi zraste lahko precej visoko, tja do štirih metrov. Ne mara neposredne sončne svetlobe.  Do trikrat na teden jo rosimo, da se na listih ne nabira prah.

Sicer zelo atraktiven nitasti betičnik (Aglaonema commutatum), ki bo v vaš dom prinesel barve in atraktivne vzorce, je žal strupen za pse. Če pri hiši nimate kosmatincev, ga le kupite, saj iz bo zraka v vašem domovanju odstranjeval benzen, ogljikov monoksid, formaldehid in trikloroetilen. Glede nege pa je malce bolj zahteven, saj potrebuje redno rosenje, zalivati pa ga je treba, ko se zemlja skoraj povsem posuši.

Še bolj zahtevna je sobna praprot (Nephrolepis exaltata), ki jo moramo zalivati poleti do trikrat, pozimi do dvakrat tedensko, vsak dan pa jo moramo rositi. Nikakor je ne smemo izpostaviti neposredni sončni svetlobi, prijajo ji temnejši kotički, prav tako ne mara prepiha.

Ne pozabite, da imajo sobne rastline tudi terapevtske učinke, zmanjšujejo stres, izboljšajo vašo koncentracijo in spomin, morda boste opazili tudi, da ste manj utrujeni in bolj produktivni, da imate manj glavobov in ste bolj odporni pred prehladnimi obolenji. Še več razlogov, da svoje domovanje polepšate z zelenjem, izbiro pa le prilagodite svojim navadam in družinskim članom.