V Kraljevem botaničnem vrtu v Sydneyju je te dni glavni dogodek cvetenje titan aruma (Amorphophallus titanum), znanega kot 'mrhovinska roža' ali tudi 'smrdljivka'. Ta redka in ogrožena rastlina, ki izvira iz deževnih gozdov Sumatre v Indoneziji, cveti le vsakih nekaj let, in to zgolj za 24 ur. Tokratna senzacija je rastlina, ljubkovalno poimenovana Putricia, ki je s svojo nenavadno podobo in še bolj nenavadnim vonjem v svoj rastlinjak pritegnila na tisoče radovednežev.

Titan arum je ena izmed najbolj fascinantnih rastlin na svetu, poroča BBC. Njeno socvetje je največje na svetu in lahko doseže višino do treh metrov ter tehta tudi do 150 kilogramov. Cveti redko in nepredvidljivo, kar prispeva k posebnemu čaru tega naravnega fenomena. Med cvetenjem se razpre velik vijoličast ali rdečkast ovoj, imenovan spata, ki obkroža osrednji rjavo-zeleni vrh, imenovan spadiks.

Najbolj znana značilnost titan aruma je njegov močan vonj, ki ga opisujejo kot mešanico vonja umazanih vlažnih nogavic, vroče mačje hrane in gnilega mesa. Ta neprijeten vonj privablja opraševalce, kot so muhe in hrošči, ki v naravi zagotavljajo preživetje te rastline. Od tod tudi pogovorno ime – mrhovinarka ali smrdljivka.

Čakanje na trenutek, ko bo Putricia zacvetela, je prava spletna senzacija, saj se je po objavi novice, da si je cvetenje moč ogledati v živo preko prenosa na spletu, na tisoče ljudi vključilo v prenos v živo, kjer spremljajo njeno počasno, skoraj dramatično odpiranje. 

Lahko pa si rastlino ogledate tudi v živo, a so te dni čakalne vrste za vstop v rastlinjak, precej dolge. Putricia je nameščena za rdečo vrvjo, ki obiskovalcem omogoča, da jo občudujejo in fotografirajo, hkrati pa ohranja njeno varnost. Cvetenje te rastline v Sydneyju je prvo po 15 letih, kar še dodatno povečuje zanimanje javnosti. Titan arum je sicer pritegnil množice tudi v drugih botaničnih vrtovih, na primer v Melbournu in Adelaidi, pa tudi v londonskih vrtovih Kew Gardens, kjer je cvetel lansko leto.

V naravi je titan arum, v Indoneziji znan kot bunga bangkai, ogrožen zaradi krčenja deževnih gozdov in degradacije tal. Njegova prisotnost v botaničnih vrtovih po svetu je ključnega pomena za ohranjanje te fascinantne vrste in ozaveščanje o njej.