Pridelovanje oziroma sajenje koruze po vrtovih in manjših njivah je res redkost, a vendarle obstaja in deluje. Če imate gredice na bolj izpostavljenih ali vetrovnih legah, bo koruza s svojo višino nudila odlično zaščito, v najhujši vročini bo ščitila tudi pred pripeko. Koruzne storže lahko uporabljate v mlečni zrelosti, odlični so predvsem sveže pečeni pa tudi kuhani, lahko pa jih pustite, da dozorijo, jih oluščite in zrna zmeljete v moko. Nepogrešljiva pri vsakem vrtičkanju pa je predvsem koruznica; nudila bo odlično zaščito občutljivim rastlinam pred mrazom. Je pa koruza tudi odlična opora visokemu fižolu.

Sadi se jo vse od konca aprila pa do konca junija, še najboljši čas pa je sredina maja, ko je zemlja zagotovo dovolj segreta. Če nimate velike površine, posadite po dve zrni koruze skupaj (lahko tudi tri), nato pa šibkejšo rastlino izpulite. Razdalja med posameznimi jamicami naj bo okoli 30 cm, med vrsticami pa približno 70 cm.

Boza

Metka se je letos odločila, da bo koruzo uporabila za pripravo boze. Boza je osvežilen napitek iz žit, ki se po tradiciji pripravlja na Balkanu in Orientu, v prihajajočih poletnih mesecih pa bo še kako dobrodošel, predvsem za ljubitelje fermentiranih pijač. Priprava osnove je preprosta.

Za začetek zmeljete koruzna zrna in proso. Če nimate mlinčka, seveda lahko uporablite tudi kupljeno moko. V kozico nalijte vodo in dodajte eno žlico koruzne ter pol žlice prosene moke. Z metlico dobro premešajte in pustite stati čez noč, naslednji dan pa mešanico kuhajte približno 30 minut. Dodajte še okoli tri žličke sladkorja – rjavega ali kokosovega (odvisno od okusa) – in dobro premešajte, da se raztopi. Nato pride na vrsto še kislo mleko ali kisla smetana (jogurt ne pride v poštev). Ta korak je zelo pomemben, saj boste tako v napitek vnesli mlečnokislinske bakterije. Še enkrat dobro premešajte in pustite stati na sobni temperaturi še kakšen dan ali dva. Če želite imeti bozo z več mehurčki ali alkohola, potem dodajte še ščepec kvasa in pustite stati še vsaj 12 ur. Kvasa naj ne bo preveč, ravno tako ne pustite stati predolgo. Ko je boza nared, jo le še precedite in shranite v hladilnik.

Barva je odvisna od moke, ki jo boste uporabili. Poleg koruzne in prosene lahko namreč uporabite tudi pšenično ali riževo. Okus boze pa je odvisen tudi od mlečnokislinskih bakterij, ki jih uporabite. Napitek lahko tudi obogatite z vanilijo, cimetom, kurkumo, pomarančno ali limonino lupinico, tudi s presnim kakavom. Sicer pa se boza največkrat uporablja kot osvežilna pijača. Na Balkanu jo dodajajo k stročnicam, sladoledom in kolačem.