Čeprav ne sodi ravno med najpogostejše vrtnine na slovenskih vrtičkih, brokoli dokazano uspeva tudi v naših krajih. Njegova domovina je sicer Sredozemlje, natančneje Italija, kjer ga gojijo že od 16. stoletja. Je v sorodu s cvetačo, a ima bolj začinjen in intenziven okus, pri obema pa sta užitna tako pecelj kot glava iz cvetov.  Ta spominja na krošnjo dreves, obkrožajo pa jo nekoliko manjši listi kot pri cvetači. Za razliko od navadnega ima kitajski brokoli bele cvetke na tankih pecljih in ovalne modro-zelene liste.

Bogat s hranilnimi snovmi

Brokoli je tako kot številne druge zelenjadnice prava zakladnica zdravja. Poleg tega da je odličnega okusa, osvežilen in enostaven za pripravo, je razlogov, da se čim večkrat znajde na vašem krožniku, še veliko več. Vsebuje namreč veliko kalcija in vitamina C, pa tudi vitamine B1, B2, B3 in B6, mineralne snovi in veliko vlaknin, za piko na i pa ima zelo malo kalorij. Bogat je tudi z antioksidanti, kot so flavonoidi, fenili in karotenoidi. Poleg špinače je brokoli ena od redkih vrst zelenjave, ki vsebuje veliko količino koencima Q10, antioksidanta, ki ima preventivno funkcijo pri varovanju srca. Zaradi vseh naštetih učinkovin boste z rednim uživanjem brokolija okrepili imunski sistem ter zmanjšali tveganje za rakava obolenja in bolezni srca in ožilja.

Namenite mu kakšno gredico

Če imate radi brokoli, ni razloga, da mu ne bi našli prostora na domačem vrtičku. V kolikor se odločite, da boste sami vzgojili sadike, morate vedeti, da seme brokolija kali že pri 5 stopinjah, optimalna temperatura pa je med 15 in 20 stopinjami. Sposobnost kalitve se v poletnih mesecih, ko temperatura preseže 30 stopinj, močno zmanjša. V tem primeru je dobro posajena semena hraniti v prostoru, kjer je povprečna temperatura 15 stopinj, in male rastlinice presaditi na prosto, ko temperatura pade. Nekateri semena za vzgojo sadik sejejo že februarja ali celo v januarju, sicer pa je optimalno začeti s setvijo nekje do konca marca in jih na prosto presaditi do konca aprila. Če se odločite za poletno setev, torej ravno v teh dneh, morate lončke s semeni kot rečeno senčiti. Na prosto se rastlinice presaja, ko razvijejo okoli 5 listov, po možnosti v senco višjih rastlin. Razdalja med posameznimi rastlicami naj bo okoli pol metra. Pri sajenju je pametno upoštevati kolobar in dobre ter slabe sosede. Kar se kolobarja tiče, na gredici zgodnjemu brokoliju sledijo stročji fižol, rdeča pesa in por, pri jesenskem brokoliju pa so primerni predhodniki zgodnji krompir, grah in solata. Pomembno je, da na isto površino brokolija ne sadimo tri do pet let. Dobri sosedje so fižol, grah, bob, blitva, endivja, solata, špinača, rdeča pesa in zelena, slaba soseda pa sta čebula in česen.

Čeprav sta si načeloma podobna, je brokoli manj zahteven za vzgojo od cvetače in tudi manj občutljiv na vremenske razmere. Najraje ima sončno in polsenčno lego, nujno pa ga je treba zalivati v sušnih obdobjih. Najbolje bo uspeval v dobro prerahljanih in zračnih tleh, ki dobro zadržujejo vodo. Kar se bolezni tiče, ga lahko prizadane golšavost kapusnic, če raste v bolj kislih tleh, pa ni varen pa niti pred plesnijo. Od škodljivcev ga najraje napadajo polži, kapusov belin in kapusova muha.

Pobiranje brokolija

Odvisno je od časa setve, sicer pa brokoli lahko pobiramo vse od pomladi do jeseni, na Primorskem celo do konca novembra. Ko se rože dobro razvijejo, je čas za rez, torej preden cvetni popki postanejo vidni ali se začnejo odpirati. Najbolje ga je rezati zgodaj zjutraj, hranimo pa ga v hladilniku, saj bo drugače kmalu postal vlaknast in olesenel, po možnosti zavitega v folijo, da preprečimo porumenitev rože. V hladilniku bo brokoli zdržal približno 3 do 5 dni.

Uporaba brokolija

Kot rečeno, so pri brokoliju užitni tako cvetovi kot tudi listi in steblo pod rožo. Brokoli se hitro razkuha, zato moramo biti pazljivi, da je še vedno dovolj čvrst na ugriz. Lahko ga kuhamo v vodi (7 do 10 minut), blanširamo v vrelem kropu (2 do 3 minute), kuhamo na pari (15 do 20 minut), pečemo v pečici ali pražimo v ponvi ali voku. Nekaj receptov najdete TUKAJ!