Kdaj sadimo brstični ohrovt

Kodrolistni ohrovt je zimska zelenjadnica s precej dolgo rastno dobo, tudi do 80 dni ali več. Sadimo ga poleti, pobiramo pa pozno jeseni in pozimi. 

Priporočljivo je, da semena posadimo približno štiri mesece pred prvo jesensko zmrzaljo. V celinskem podnebju, kjer so zime razmeroma hladne, navadno to pomeni sajenje v obdobju od začetka do sredine poletja. Ob obali, kjer so zime nekoliko bolj mile, pa nekje od sredine do konca poletja. 

Kako izberemo pravo lego

Za brstični ohrovt izberemo mesto, ki ima veliko sonca in dobro odcedna tla. Če imamo možnost, ga posadimo v visoko gredico, saj bomo s tem preprečili prevelika temperaturna nihanja.

Izogibamo se sajenju v bližino jagod. Prav tako za brstični ohrovt ni primerna gredica, na kateri raste paradižnik. Raje ga posadimo poleg fižola, ki bo nanj imel bolj ugoden vpliv. 

Razmik, globina in podpora rastlini

Semena posadimo približno en centimeter globoko in osem centimetrov narazen. Ko rastline zrastejo do višine približno 15 cm, jih razredčimo, tako da je med dvema sadikama približno 50 cm razdalje. V določenih primerih je potrebno namestiti podporne količke, ki preprečijo, da bi se rastlina prevrnila ali pa bi jo veter ali sneg zlomil. 

Svetloba

Brstični ohrovt se najbolje obnese na soncu, kar pomeni vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe vsak dan. Če ga posadimo v senco, bo to upočasnilo njegovo rast, zaradi česar bo okrnjena tudi rast plodov oziroma brstov.

Prst

Ta zimska zelenjadnica potrebuje ilovnata, dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi. Idealno je, da pred sajenjem v zemljo vmešamo debelo plast komposta. Pred sajenjem poskrbimo tudi za čim bolj nevtralen pH tal.

Voda

Tla naj bodo vedno rahlo vlažna, a nikoli razmočena. Približno dva centimetra vode na teden bi moralo zadostovati. Neredno zalivanje lahko povzroči zaostanek v rasti, za ohranjanje vlage v tleh pa si lahko pomagamo tako, da gredico pokrijemo z zastirko.

Temperatura in vlažnost

Idealna temperatura za brstični ohrovt se giblje med sedem in 25 stopinj Celzija. Občasno lahko prenese tudi krajša obdobja pod lediščem. Priporočljivo je celo, da rastlino pustimo, da rahlo pomrzne in šele nato začnemo nabirati poganjke. Vlažnost običajno ni problem, dokler so izpolnjene osnovne potrebe po vodi in v kolikor je okoli rastline omogočen pretok zraka. 

Nabiranje brstičnega ohrovta

Brstični ohrovt sprva tvori visoko steblo, ko doseže polno višino, pa začne tvoriti užitne poganjke. Na vsakem členku se navadno pojavi po en, zorenje pa poteka od spodaj navzgor. 

Pri brstičnem ohrovtu večje ni vedno boljše. Za obiranje je pripravljen, ko se glavice obarvajo svetlo zeleno in so še vedno tesno zavite ter nekoliko trde na otip. Nekaj ohlapnih zunanjih listov še ne pomeni, da morate pridelek zavreči, toda delov rastline, ki ne oblikujejo trdnih kroglic s tesno zavitimi listi, ni vredno pobirati, saj so grenki. Večje kroglice imajo višjo vsebnost vode in ne bodo tako mesnate, vendar so lahko enako okusne kot manjše.

Poberemo jih zato čimprej, še preden postanejo preveliki, začnejo pokati in greniti. V hladilniku jih lahko hranimo do dva tedna. 

Ali bo po nabiranju brstični ohrovt začel ponovno rasti?

Brstični ohrovt ima to prednost, da bo po nabiranju tvoril nove in nove glavice - razen če odstranite vrh stebla. 

Pogoste bolezni in težave

Brstični ohrovt je nagnjen k enakim težavam kot druge rastline iz družine kapusnic. Najpogostejši škodljivci so kapusov ščitkar, plesen, črna gniloba in kapusova muha. Pri tem lahko pomaga ustrezno kroženje zraka, če rastline zbolijo, pa jih je najbolje odstraniti in uničiti. 

Uporaba in hranilna vrednost brstičnega ohrovta

Brstični ohrovt je krepka zelenjava z močnim okusom po oreščkih. Uživamo jo lahko surovo, narezano in pripravljeno v solati, odlična pa je tudi popečena z dodatkom olivnega olja. 

Zaradi njene izjemno ugodne sestave je priporočljivo, da se še posebno v jesenskih in zimskih mesecih na našem jedilniku znajde čim bolj pogosto. 

150 g brstičnega ohrovta vsebuje 56 kalorij, štiri grame beljakovin, 11 gramov ogljikovih hidratov in 0,8 gramov maščob. 

Brstični ohrovt je bogat vir vitamina B, potrebnega za proizvodnjo celične energije, vključno z vitaminom B6, tiaminom in folatom. Vsebuje tudi 24 odstotkov dnevne priporočene količine vitamina A, ki ugodno vpliva na delovanje oči in vzdrževanje imunskega sistema. 

Poleg tega je odličen vir vitamina C in K. Slednji je povezan z zdravjem srca in dolgoživostjo ter je odgovoren za strjevanje krvi.