Predstavljamo vam priljubljeno vrtnino, ki jo najdemo na skoraj vsakem vrtu. Pri bučkah se nam na vrtu lahko hitro zgodi, da jih imamo naenkrat preveč. Poglejmo si, kako jih shranjujemo in katere vrste poznamo.

Vrste bučk

Black beauty je vrsta, ki obrodi največ plodov s temno zeleno lupino. Gold rush ima lepo zlato rumeno, bučka indatlan feher pa je svetlo zelene barve. Poznamo še vrsto costa romanesco, ki je italijanska sorta z rebrastimi plodovi, rezine pa so zvezdaste oblike. Znotraj te italijanske vrste obstaja še nešteto podvrst, ene s sivo lupino, druge so bolj okrogle, tretje podolgovate. Tromboncino, na drugi strani, ima zanimiv plod z bledo zeleno lupino in nabreklim dnom. Ta lahko zraste tudi do 1 metra, čeprav se priporoča, da jo poberemo, ko je še mlada. 

Gojenje

Semena moramo posejati v toplo in dobro pripravljeno prst spomladi, ko že mine tveganje za zmrzal. V vsako luknjico damo do tri semena, po kaljenju jih razredčimo in pustimo le najmočnejšo rastlinico. Medtem ko grmičaste vrste zavzamejo manj prostora, moramo plazilke napeti čez okvir ali mrežo. Ena rastlina lahko v zgolj dveh mesecih naredi ogromne količine plodov. V pičlih 50 dneh jih lahko že posejemo. 

Pobiranje 

Plodove je treba pobirati vsak dan ali pa vsaj na dva dni, ko so še mladi in mehki. Ob pobiranju morajo biti dolgi od 10 do 20 centimetrov.

Zavedati se je treba, da bodo plodovi, ki bodo ostali na rastlini, kmalu dosegli orjaške razsežnosti. Če bomo dovolili, da rastejo ogromni plodovi, bomo s tem zaustavili cvetenje in razvoj novih plodov. 

Primeren čas za sajenje sadik bučk je maj, pogojno tudi april, če je že dovolj toplo, zemlja pa obdelana. Pobiramo jih od julija do septembra, če so zrele, pa lahko že prej. 

Bučke so dovzetne za plesen, zato jim moramo zagotoviti dobro kroženje zraka. Rastline, ki so pod stresom, lahko prizadenejo tudi pršice in uši. Velja enako pravilo, kot pri vseh drugih vrtninah: sadite in gojite z ljubeznijo in vam bo uspevala še tako nemogoča vrtnina. 

Vir: Velika knjiga o zelenjavi