Bugenvilija je vzpenjavka, ki jo v mediteranskih deželah pogosto uporabljajo kot pergolo. Za razvoj svojih bogatih cvetov potrebuje ogromno toplote in sonca. Ob pravilnem gnojenju in negi cveti tudi skozi vse leto.

Zgodovina bugenvilije

Vzpenjavko, ki v nekaterih primerih zraste tudi do 25 metrov, je v 18. stoletju odkril botanik Philibert Commercon in jo poimenoval v čast francoskega pomorščaka Louisa Antoina de Bougainvilla, ki je obplul svet in prinesel to rožo iz Brazilije v Francijo. Danes poznamo več kot 300 podvrst bugenvilije, nastale pa so s križanjem južnoameriških vrst. Ker so številni križanci zaradi križanja spremenili svoje lastnosti, je težko določiti prvotne prednike. Vrtove največkrat krasijo temno rožnati odtenki cvetov, s križanjem pa so nastale tudi rumene, oranžne in rdeče barve.

Kako jo vzgajati?

Njeni cvetovi, ki se kot slap razlivajo po rastlini, se poleg značilne vijolične barve ponašajo še z belimi, rdečimi, oranžnimi in rožnatimi odtenki. Kot že rečeno, rastlina rabi veliko sonca in toplote. V celinski Sloveniji rastlina ni prezimna, zato jo je treba primerno zaščititi v hladnem prostoru ter jo pustiti, da "počiva", priporočajo zalivanje enkrat mesečno. Na spomlad jo lahko spet postavimo ven, ko požene prve brsti, ji suhe dele porežemo tik ob novem listku.

Zaradi tega je pogosto okras sredozemskih vrtov, kjer jo lahko gojimo tudi kot vzpenjavko ob hišnih zidovih, ograjah, pergolah in verandah. Možen je tudi drug način gojenja, tako da se rastlina, če ni podprta, preprosto razleze po tleh in ustvari nekakšno preprogo. Čeprav je predvsem sredozemska rastlina in jo najdemo po vsej hrvaški obali, jo lahko gojimo tudi v celinskih predelih, vendar je priporočljivo, da je v kozarcih, da jo lahko prinesemo v hišo takoj, ko se pojavijo prvi znaki bolezni in pride jesen. Ko temperatura pade pod 12 stopinj, lahko rastlina v celinskih predelih izgubi liste, zato je treba upoštevati tudi to.

Odlično prenaša sušo

Njena velika prednost je, da zelo dobro prenaša sušo, zato je ni treba pogosto zalivati, pa tudi če jo občasno pozabimo zaliti, nam rastlina ne bo zamerila. Poleg tega lahko prekomerno zalivanje povzroči gnitje korenin, zato je v tem primeru manj zagotovo več.

Bugenvilija navadno cveti pozno spomladi in zgodaj poleti, a redno odstranjevanje posušenih cvetov lahko spodbudi bujnost in cvetenje, zato ni redko, da se zavleče do konca poletja. Pri odstranjevanju posušenih delov pa si obvezno nadenite vrtnarske rokavice, saj ima bugenvilija trne, ki ji v naravnem okolju služijo kot zaščita.