Spomladi je na večjih travnih površinah mogoče videti veliko ljudi, ki sklonjeni nabirajo dragoceno rastlino – regrat. Okusna solata je med Slovenci zelo priljubljena, kar dokazuje tudi dejstvo, da ga lahko po zelo visoki ceni kupite na tržnicah.
V tem času se marsikdo že neskončno veseli regrata, ki ga že ponujajo v nekaterih restavracijah, kjer gre za med. Uvrščamo ga med 'divjo zelenjavo', ki raste po travnikih, pašnikih, po travnatih poteh, ob ograjah, na zelenicah, zapuščenih vrtovih in njivah. Mlade liste divjega regrata nabiramo nekje od sredine marca do sredine aprila, potem pa pridejo na vrsto otroci, ki se še kako radi zabavajo z regratovimi lučkami. Veter lahka semena iz regratove lučke raznaša naokoli, kar omogoča hiter način razmnoževanja.

Poznamo od 40 do 60 različnih vrst regrata, ki se med seboj zelo razlikujejo. Najbolj razširjen je navaden regrat, ki spada v družino nebinovk. Njegovo latinsko ime je Taráxacum, ki ga je regrat dobil od arabskega zdravnika Avicenne in pomeni 'kar se dobi v lekarni'. Regrat so uporabljali tudi mnogi drugi zdravilci, ki so ga imeli za zdravljenje različnih obolenj. V 15 stoletju je na primer nemški zdravnik Jakob Dietrich von Bergzabern rastlino priporočal proti težavam želodca in jeter. Cenili so ga tudi stari Grki kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis.

Je prava zakladnica zdravja

Za zdravljenje služi celotna rastlina, nadzemni in podzemni deli. Nadzemne dele rastline nabiramo pred cvetenjem, cvetne koške pa v času cvetenja. Najbolj zdravilni del je korenina, ki jo izkopljemo pred cvetenjem ali v jeseni. Pri tem moramo biti previdni, da je ne ranimo, ker lahko odteče mlečni sok, izguba le-tega pa zmanjša zdravilni učinek.

Regrat vsebuje približno 85, 6 odstotkov vode, 2,7 odstotkov beljakovin, 0,7 odstotkov maščob in 9,2 odstotka ogljikovih hidratov. Listi vsebujejo rudnine, beta karoten in druge karotenoide, flavnoide, grenčine, vitamine ter ostale koristne snovi. Korenine med drugim vsebujejo grenčine, fruktozo in sladkor inulin. Grenak okus da regratu taraksacin oziroma taraksin in še laktupikrin, ki ga je največ v mlečku. Zaradi njega lahko veliko regrata naenkrat in večkrat zapored učinkuje odvajalno, vendar ga zaradi grenkega okusa težko pojemo preveč. Sicer pa je regrat odličen vir rudnin in splošno krepčilo, ki spodbuja delovanje jeter in drugih žlez.

Če upoštevamo samo izboljšanje celotne presnove in izreden vpliv na čiščenje krvi, lahko sklepate, da ga lahko uporabite v boju pri naslednjih težavah: kožnih ekcemih, lišajih, revmi, krvnih boleznih, motnjah pri delovanju jeter in žolčnika itd. Pospešuje tudi delovanje žlez (vse od žlez v želodcu, slinavke in trebušne slinavke), pomlaja in obnavlja celice in olajšuje težave sladkorne bolezni.

Kje ga nabirati?

Najbolje je, da regrat nabirate sami, a ni vseeno, kje. Predvsem se izogibajte površinam, ki so blizu prometnih cest in letališč, travnikom, ki jih kmetje zalivajo z gnojnico, in površinam, na katerih se sprehaja veliko psov. Obstaja namreč kar nekaj travnatih površin na samotnejših koncih, kjer ni toliko pasjih sprehajalcev in kjer kmetje ne gnojijo travnikom. Poiščite svojega in se raje zapeljite do tja, če seveda le-tega nimate v bližini doma.

Če ste velik ljubitelj regrata, pa ne poznate nobenega kraja, na katerem bi ga lahko varno nabirali, ga lahko skušate vzgojiti na domačem vrtu. Sortna semena je sicer težko dobiti, lahko pa poskusite tako, da ga preprosto izkopljete in posadite na vrt ali na gredico upihnete nekaj regratovih lučk z večjimi semeni. Gre za zelo nezahtevno rastlino, na katero marsikdo gleda kot na plevel, zato je boste kmalu imeli veliko. Sejte ga spomladi in ga primerno razredčite. Za bogatejše liste sproti trgajte cvetne popke.

Če obožujete regrat, vam ponujamo kar nekaj okusnih receptov. Najdete jih TUKAJ!