Na naših vrtovih je mnogo koristnih živalic, ki pomagajo pri škodljivcih, zelo pomembno vlogo pa imajo tudi žuželke, ki oprašujejo. Znane so predvsem medonosne čebele, ki pridno oprašujejo naše rastline, pomagajo pa jim tudi muhe trepetavke, metulji, hrošči, muhe, celo mravlje in morda malce po krivici zapostavljene divje čebele oziroma čebele samotarke ter čmrlji.

Poleg uporabnih bivališč lahko pridne pomagače, ki nam pomagajo pri opraševanju, na naš vrt privabimo tudi s primernimi zasaditvami. Najboljši so enostavni cvetovi, tiste rastline torej, ki imajo cvetove na primer v obliki krožnička, cvetlični nektar oziroma medičina pa se nahaja v sredini cveta, tako da je dostopen številnim žuželkam. Sestavljeni cvetovi so malce težje dostopni, ravno tako nekoliko ’zakomplicirani’ cvetovi, ki imajo pogosto obliko cevi, ti so zato primerni za opraševanje le za določen tip žuželk, ki nektar potem obrišejo s celotnim telesom.

Enostavne cvetove imajo kozmeja, travniška ivanjščica in kapucinke, sestavljene cvetove pa imajo žametnica, gojene oblike vrtnic in potonika.

Seveda pa na naših vrtovih rastejo tudi številne zelenjadnice in zelišča, ki obogatijo naš jedilnik, a niso koristne le za naše želodčke, pač pa tudi za opraševalce. Tu lahko omenimo na primer grah, fižol, maline, buče, med zelišči pa so odlični drobnjak, rožmarin, timijan, žajbelj in še bi lahko naštevali. Tudi med zdravilnimi rastlinami najdemo takšne, ki bodo privabljale opraševalce; od ameriškega slamnika, prave lakote, modrega glavinca, gozdnega slezenovca, rmana in sivke. Veliko pa je tudi neužitnih, vendar čudovitih cvetlic, ki naj krasijo naše vrtove oziroma travnike.

Za metulje so odlične sivka, majaron, budleja oziroma metuljnik, hermelika, plazeči skrečnik, navadna rdeča špajka, astre, češmin, krvenka, cinija in kozmeja.

Medonosne čebele

V eni izmed oddaj pretekle sezone Vrtičkanje sta se Tina in Metka odpravili na obisk k prijatelju Marku Cesarju, čebelarskemu mojstru, ki ju navdihuje s svojim delom s čebelami. Ta jima je zaupal vse o čebelah in ju navdušil z recepti iz čebeljih produktov.

V Sloveniji je mogoče čebelariti le s kranjsko čebelo oziroma kranjsko sivko. To je zaščitena avtohtona pasma in je prilagojena na naše razmere, je mirna, donosna. Tudi v svetu je zelo cenjena, zato jo izvažajo v Francijo, Španijo, Ameriko …

Mnogi imajo strah pred čebelami, morda zato, ker jih je v preteklosti kakšna pičila, a kot pojasnjuje Marko, je strah odveč, čeprav je tudi njega že večkrat pičila čebela. Sploh če si čebelar, moraš biti miren, sproščen. Če ima kdo očala, obstaja nekoliko večja verjetnost, da ga bo čebela pičila okoli oči.

Razmišljate, da bi postali čebelar? Prvo pogoj je, da te to seveda veseli, da imaš rad naravo in te ni strah pikov, poleg tega pa čebelar ne sme biti polovičar. Treba se je ves čas izobraževati, delati vsak dan, čebelam nastaviti tudi kakšne satne osnove, da imajo dovolj dela, sveže satje, da ima matica možnost zalege in seveda nalagati med. Pa še nekaj je dobro vedeti. Nam ljudem razni parfumi in dezodoranti dišijo, čebelicam pa ne, zato v primeru, da se jim približamo odišavljeni, postanejo nemirne in agresivne, celo napadalne. Priporočljivo je, da se pred tesnejšim stikom s čebelami, raje namažemo z domačim jabolčnim kisom, klinčkovim oljem ali oljem nageljnovih žbic. Kis ni ravno najbolj priljubljen za mazanje, predvsem zaradi močnega vonja, a si je dobro vsaj malce namazati roke, preden se približamo panju.

Najboljša zaščita pa je seveda ustrezna obleka. Nekateri čebelarji je sicer ne uporabljajo, ker so na čebele in njihove pike navajeni. Odlično sredstvo za pomirjanje čebel je tudi kadilo, ki jih odganja in čebelar nato lahko v miru opravi svoje delo.

Apiterapija - Morda niste vedeli, a pri apiterapiji čebelje pike uporabljalo kot akupunkturo. Čebelji strup je namreč zdravilen, saj redči kri, pomaga pri revmatičnih obolenjih in krepi imunski sistem. Nevaren je le za tiste, ki so alergični.

Čebelja družina živi v čebeljem panju. Sestavljajo jo trije člani; ena čebela matica, okoli 3.000 trotov in če je močna družina, še okoli 50.000 čebel. Slovensko povprečje je, da en panj prinese okoli 25 kilogramov medu na leto, so pa čebelarji iznajdljivi in čebele tudi peljejo na pašo, tak panj tako prinese lahko tudi od 50 do 60 kilogramov medu letno. (Paša v čebelarskem jeziku pomeni prevoz čebel iz enega kraja na drugega, glede na to, kje se nahajajo medovite rastline oziroma kdaj katera cveti.)

Pozitivni učinki medu

Izjemen okus in pozitivne učinke medu so poznali naši predniki že pred več tisoč leti. V eni izmed jam v Španiji se nahaja prva znana upodobitev človeka, ki nabira med, stara pa je okoli 8.000 let. Iz Gruzije izvirajo prvi ostanki medu, ki so jih arheologi našli v glinenih posodah, stari pa so okoli 5.000 let. Uporaba medu v zdravilne in duhovne namene v Indiji je opisana v različnih ajuverdskih spisih, starejših od 4.000 let, kot sladilo za peciva in druge jedi pa so med uporabljali tudi v starem Egiptu. Šele po letu 1.800 je pridobivanje medu postalo resnejša gospodarska panoga.

Danes poznamo več vrst medu, ki se med seboj razlikujejo po barvi okusu, sestavi, zgradbi in lastnostih, zdravilno delovanje pa je odvisno od vrste cvetov. Glede na pašo čebel ločimo cvetlični, akacijev, gozdni, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in ajdov med, obstaja pa tudi nekaj manj znanih vrst.

Zdravilni učinek medu

Že babice so nam polagale na srce, kako zelo zdrav je pravzaprav med. Predvsem so nas kot otroke z njim ’silili’ v času viroz in prehladov, a med ima veliko širše delovanje. Mnogi ga opisujejo kot ’božji dar’, saj je eno najbolj vsestranskih živil in je primeren tako za dojenčke, starejše, športnike, nosečnice in bolnike. Poleg tega, da je izjemno bogat s hranilnimi snovmi, je tudi odličen nadomestek za sladkor.

Med sladkorji največji del predstavljata sadni in grozdni sladkor (fruktoza in glukoza), ki nas hitro oskrbita z energijo, sicer pa med vsebuje tudi številne minerale, med drugim železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, kalij in natrij, pa vitamine, beljakovine, aminokisline, aromatične snovi ter organske kisline in eterična olja.

Med so že od nekdaj v ljudskem zdravilstvu uporabljali za zdravljenje kot eliksir za dolgo življenje, za krepitev organizma ter za zdravljenje različnih obolenj. Dokazano je, da uživanje tega ’zaklada’ pomirja kašelj in olajša izkašljevanje, pomirja in zagotavlja boljši spanec, olajša prebavni proces, pomaga pri zgagi ter razjedah na želodcu in dvanajsterniku, prav tako pomaga pri mišičnih krčih in beleznih jeter, ima pa tudi pomembno vlogo pri obrambi organizma proti prostim radikalom, ki nastajajo v našem telesu. Ker je bogat vir antioksidantov, naj bi med preprečeval nastanek sladkorne bolezni, ateroskleroze, revmatoidnega artritisa ter očesne sive mrene. Pogosto ga uporabljajo tudi v kozmetične namene pri izdelavi mil, šamponov, losionov, krem in lepotilnih mask, saj pomirja razdraženo kožo in jo nahrani z vitamini ter minerali.

Veliko okusnih receptov z medom najdete TUKAJ!