Skoraj po vsej Sloveniji, predvsem na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in celo v prekmurskih ravninskih gozdovih v teh dneh že lahko najdete trajnico z izjemnimi zdravilnimi učinki, zato nikar ne oklevajte, temveč se odpravite na sprehod v gozd s košaro in naberite čemaž.

Prepoznate ga po svežih svetlo zelenih (stari so temno zeleni) suličastih listih ter snežno belem cvetu. V višino zraste rastlina od 25 do 30 centimetrov, toda pozor, številni jo zamenjajo z dvema strupenima rastlinama, šmarnico in podleskom, zato bodite previdni.

Ima malo morje zdravilnih učinkov

Pri čemažu lahko uporabimo pravzaprav celo rastlino; užitni so tako listi in cvet kot čebulice. Lahko ga uživamo surovega, denimo v krompirjevi solati, iz njega pripravimo juho ali pa liste in čebulice v olju spravimo za zimo. Nekaj okusnih receptov najdete TUKAJ.

Ker je z njim v bližnjem sorodu, ima čemaž podobne lastnosti kot česen, le da je še bolj zdravilen. Zelo priporočljiv je predvsem za starejše ljudi, saj čisti organizem – krvni obtok, prebavne poti in dihala, znižuje holesterol in tako blagodejno vpliva na celo telo. 

Spomladi si privoščite kure v obliki soka iz svežih čemaževih listov, poleti pa si sok pripravite iz čebulic. Dve pesti listov ali čebulic zmešajte z decilitrom vode, odcedite in shranite v hladilniku. Uživajte po dve žlici soka trikrat na dan. 

Poleg naštetega čemaž pomaga pri astmi, spodbuja delovanje žlez in pomaga pri odpravljanju glist ter zdravljenju kožnih bolezni, njegov sok pa celi rane. In nenazadnje: njegov okus je osvežilen, malce oster, pravzaprav prav pomladanski. Marsikdo bi ga z veseljem jedel tudi, če ne bi bil tako zdrav.

Omislite si ga na vrtu

Čemaž ima raje kot sonce senčno in vlažno lego, zato ga je najbolje iskati v bližini potokov ali na bregovih rek. Dobra novica pa je, da če se boste letos malce potrudili, vam prihodnjo pomlad ne bo več treba v gozd, saj si boste to tako imenovano zeleno zlato lahko nabrali kar na lastnem vrtu. 

Torej, ko se boste v teh dneh odpravili v gozd, s seboj vzemite pleteno košaro in žepni nož. Namesto da bi trgali samo suličaste liste, izruvajte celo rastlino, pri tem pa si, če je zemlja pretrda, pomagajte z nožem. Doma nato očistite rastline; liste uporabite v kuhinji, odrezane čebulice pa vrzite ali še bolje, zakopljite na senčno, vlažno mesto na vrtu. Že čez slabo leto vas bo razveselil bogat 'pridelek'.

Pozor!

V centru za zastrupitve so povedali, da imajo čemaž, jesenski podlesek, čmerika in šmarnica podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove sorodnike in prijatelje,

Zastrupitev z jesenskim podleskom sicer poteka v več fazah. Od dveh do dvanajstih ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. 24 do 72 ur po zastrupitvi nastanejo okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po dveh do treh tednih pa bolnikom izpadejo še lasje.

Zastrupitev z belo čmeriko poteka s slabostjo, bruhanjem, drisko, glavobolom, meglenim in skakajočim vidom, mravljinčenjem, oslabelostjo, počasnim srčnim utripom, nizkim krvnim pritiskom in prehodno izgubo zavesti.

Ob prebavnih težavah po obroku divjih rastlin, predvsem po obroku čemaža, moramo vedno pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico. Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino v centru za zastrupitve priporočajo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino ali njene dele oziroma ostanke vedno vzamemo s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali, so svetovali v UKC Ljubljana.