Gojen česen je v svetu že dolgo poznan. Predvidevajo, da izvira nekje iz okolice Kazahstana. Kasneje se je nato razširil v Južno Evropo in se tam udomačil. Čeprav govorimo o različnih sortah česna, gre po navadi za variacije enega tipa, ki so nastale z različnimi kraji pridelave in spremembami temperature. Včasih je bil česen tudi pri nas ena najpomembnejših zelenjadnic, potem pa so ga začeli vse pogosteje uvažati – najprej suh česen, nato svež kitajski česen … in tako smo Slovenci skoraj izgubili domače sorte. Še sreča, da se zavedamo pomembnosti te čudovite zelenjadnice in zadnjih pet let te domače sorte gojimo na vse večjih površinah.

Sorte česna

Sorte česna delimo na ozimne (oziroma jesenske ali zimske) in pomladanske (oziroma jare). Po zgradbi pa se sorte razlikujejo v tem, da nekatere naredijo čvrsto cvetno steblo, druge ne. Sorte, ki ne naredijo cvetnega stebla, so bolj komercialne, tiste s steblom pa so bližje izvornemu česnu.

Ptujski jesenski je ozimna sorta česna, ki naredi srednje velike bele glavice ali čebule. Te imajo osem do deset velikih strokov. Ne bo ga težko izpuliti, saj se listi ne trgajo. Sorta dozori sredi poletja, dobro obrodi, njena slabost pa je, da se skladišči krajši čas, nekje do konca decembra.

Ptujski spomladanski je jara sorta česna. Naredi srednje velike glavice z večjim številom (12 – 18) manjših strokov. Ima močno aromo, njegova posebnost pa je, da se rahlo rdečkasto obarva. Dozori v sredini julija in se izredno dobro skladišči, celo do naslednjega pridelka.

Jesenski anka je ozimna sorta česna, ki naredi cvetna stebla ter velike čebule z debelimi stroki.

Sicer pa so vse naše stare sorte izjemnega okusa, večina tujih sort pa ima večji pridelek.

Če se boste odločili, da boste gojili česen, ni nujno, da ga poiščete na običajnih trgovskih policah. Pametno je kupiti kvaliteten semenski material ali povprašati pri prijateljih. Slabo seme namreč lahko pomeni,da bo slab tudi pridelek ali pa da bodo glavice česa majhne.

Sajenje česna

Ozimne sorte česna moramo posaditi jeseni, kajti v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da ne bodo naredile strokov. Kdaj sadimo, je odvisno od vremena. Najboljši čas je druga polovica oktobra ali november. Če strokovnjaki napovedujejo hitro jesen z veliko dežja, s sajenjem pohitimo, v kolikor pa je jesen topla in lepa, nekakšno indijansko poletje, lahko sadimo šele v začetku ali celo v drugi polovici novembra.

Za spomladanske sorte česna velja, da jih moramo posaditi zelo zgodaj. Mnogi pravijo, da se najbolje obnese setev česna na grebene. Najprej si pripravimo hribčke, med katerimi naj bo razdalja 20 – 30 cm. Pomembno je, da česen razdelimo na stroke tik preden ga sadimo. Polagamo jih približno 10 cm narazen. Še eno opozorilo za začetnike – sadimo tako, da je ožji del stroka na vrhu, sicer česnovih glavic ne bomo dočakali. Drobne stroke, ki so blizu sredine česnove glavice pa posadimo bolj na gosto in ga kasneje uporabimo kot mladi česen. Globina setve je 8 – 10 cm.

Če je česen posajen preplitvo, dozori prehitro in nima lepih glavic. Če povzamemo - zunanje večje stroke kot rečeno torej posadimo na razdaljo 10 cm, notranje manjše pa posadimo na gosto skupaj in jih porabimo za sprotni mladi česen. Če smo pridelali česen s cvetovi, ki ima majhne čebulice, tudi te lahko posadimo na gosto skupaj. Iz njih se sicer ne bodo razvile velike česnove glave s stroki, ampak majhne glavice, ki jih lahko sproti uporabimo ali pa posadimo za naslednjo sezono – šele potem dobimo velike glave česna s stroki.

Dobri in slabi sosedje

Tako kot čebula, stoletna čebula, por in drobnjak tudi česen sodi med čebulnice. Kolobar oziroma presledek med pridelavo in rastjo na isti gredi je pri česnu in tudi ostalih čebulnicah 3 – 5 let. To pomeni, da če bomo sadili čebulnice dve ali več let na isto gredico, ne bomo ob ves pridelek. Lahko pa se zgodi, da bo pridelek nekoliko manjši. Če je le mogoče, je zato pametno upoštevati tako kolobar kot dobre sosede. Dobri sosedje česna so paradižnik, kumare, rdeča pesa in korenje, slabi sosedje pa so fižol, grah in kapusnice. Na vrtu pa ni strogih pravil, večkrat se je namreč že izkazalo, da sta tudi česen in solata odlična kombinacija. Tako lahko ob grebenih, na katere ste posadili česen, naredite luknje in vanje posadite solato.

Skladiščenje česna

Od sorte česna je odvisna njegova obstojnost in kako dolgo ga lahko hranimo, velik pomen pa ima tudi način pridelave – torej kdaj smo ga posadili, ali smo ga gnojili, če je imel med rastjo na razpolago dovolj vlage, če je pridelek zdrav in kako smo ga spravili. Seveda pa je treba česen po potrebi pred skladiščenjem očistiti, mora pa biti tudi čisto suh. Česen, ki ga kupimo v trgovini, skladiščijo približno med 0 in 3 °C, ker pa po navadi doma nimamo tako hladnega prostora, se moramo znajti. Najhitreje se bo česen pokvaril oziroma bo pognal, če bodo temperature nihale – torej bolj ga ’motimo’, hitreje bo pognal. To ima nekako v naravi, saj se izvorni česen nahaja v goratih predelih, kjer so pozimi stalne nizke temperature in takrat česen miruje. Spomladi, ko se temperature začnejo dvigati in sneg taliti, pa požene. Če je temperatura stalna, ga lahko skladiščimo tudi v malce toplejšem prostoru. Sicer se ne bo tako dolgo obdržal, kot če bi ga hranili pri nizkih temperaturah, bo pa za sprotno uporabo popolnoma v redu. Nekateri ga obesijo kar v kuhinji. Če skladiščimo jesenske sorte, je dobro, da jih porabimo nekje do konca januarja. Pri pomladnih sortah pa je malo drugače. Te so bolj obstojne in bodo zdržale do aprila, nekatere celo do začetka novega pridelka. Tradicionalno česen spletamo v kite, nekateri pa delajo raje šopke ali venčke spet drugi jih hranijo v lesenih zabojih ali mrežastih vrečkah.

Uporaba in zdravilne lastnosti česna

Pri česnu po navadi uporabljamo stroke, včasih pa tudi listje in celo cvetne glavice. Uživamo ga lahko svežega, posušenega ali vloženega v kis ali olje. Odlično se obnese pri pripravi jedi. Sploh k ribam, pečenim na žaru ali v pečici, pogosto dodajamo olivno olje, v katerem sta se namakala česen in rožmarin. Česen je pravzaprav ena najpogostejših začimb, ki jih uporabljamo v kulinariki, saj odlično popestri okus jedi, za piko na i pa je še izjemno zdravilen. Nekaj okusnih receptov s česnom najdete TUKAJ!

V čudežno moč česna so verjele že naše babice, mame so nam ga skrivaj podtikale v različne jedi, znanstveniki pa so med različnimi študijami ugotovili, da je njegov izjemen sloves vsekakor upravičen. Če hočete torej okrepiti imunski sistem, se zavarovati pred nevarnimi boleznimi ter odpraviti številne nevšečnosti, si ga le privoščite, najbolje surovega. Med najpomembnejšimi učinkovinami česna sta alicin in eterično olje, sicer pa vsebuje tudi kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine. Zagotovo ste že neštetokrat slišali, da je česen eden najučinkovitejših naravnih antibiotikov. Ima izjemno protivirusno in protibakterijsko delovanje, krepi naš imunski sistem, koristen je za srce, znižuje raven škodljivega holesterola, dviguje raven koristnih lipoproteinov v krvi ter odpravlja okužbo z bakterijo e.Coli. Številne študije so potrdile tudi, da naj bi bil uspešen v boju proti raku, saj preprečuje razvoj malignih tumorjev, redno uživanje česna pa naj bi znatno zmanjšalo možnost za pojav raka na želodcu in pljučnega raka. Vredno je poudariti tudi, da je učinkovit pri odpravljanju črevesnih parazitov, preprečuje razvoj glivičnih bolezni, blaži vnetja prebavil in dihalnih poti ter izboljšuje prekrvavitev. Pomlajeval naj bi celo možgane, pomagal preprečevati in zmanjševati simptome Alzheimerjeve bolezni, njegova edina slabost pa naj bi bila slab zadah. A tudi to lahko omilite. Po zaužitju žvečite meto, peteršilj ali spijte skodelico kave, pred pomembnimi sestanki ali zmenki pa se mu za vsak slučaj raje izognite. Ta naravni antibiotik pomaga tudi proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Antibiotično deluje in učinkuje proti bakterijam ter virusnim in glivičnim okužbam, denimo pri vseh vrstah vnetij v prsnem košu, nahodu, gripi, vnetju ušes, vnetju ustne votline, blaži tudi katar in herpes.