Cvetača je zelenjadnica, ki jo gojimo zaradi – kot pravi Metka – čudovitega cveta, imenovanega tudi roža. Ta je lahko raven ali sestavljen iz posameznih ’rož’. Cvetača je po navadi bele barve, lahko pa je tudi rumena, oranžna, zelena ali vijolična. Glavico ima okroglo ali koničasto¸.

Tina je zgodnje sorte cvetače posejala že v februarju, na prosto pa jih je presadila v aprilu. Tako bodo imele dovolj časa, da se razrastejo pred poletno pripeko. Čaka pa jo še presajanje poznih sort cvetač. Te posejemo v aprilu ali maju, ko se zunaj dovolj ogreje, zato jih lahko posejemo direktno na vrt, lahko pa si seveda sadike vzgojimo tudi notri. Ta cvetača je za presajanje pripravljena junija, za pobiranje pa nekje v septembru. Sicer pa cvetača ni ravno ljubiteljica poletne vročine, zato pozne sorte zaščitimo tako, da jih posadimo ob rastline, ki jih bodo zasenčile. Tina je svojo posadila kar poleg paradižnika. Slabi sosedje cvetače so čebula, česen, jagode in ostale kapusnice, dobri pa blitva, bob, solata endivja, grah, fižol, paradižnik, solata, špinača, kamilica, meta timijan ter kapucinke.

Zgodnje sorte cvetače imajo nekoliko manjše rože, zato jih tudi sadimo na manjši razdalji (50 x 50 cm). Bolj pozne sorte, ki naredijo večje glave, pa sadimo na razdalji 60 x 60 cm.

Glede hranil je cvetača kar požrešna. Če želimo, da bo zrasla krepka rastlina, ki nam bo dala veliko rožo, moramo tla primerno pripraviti. Najbolje je, da jeseni tla pognojimo z uležanim hlevskim gnojem, domačim kompostom ali kakšnim drugim primernim organskim gnojilom. Seveda tudi pri presajanju zemlji dodamo pest ali dve domačega komposta ter jih zalijemo.

Skrb za posevek

Cvetača je torej rastlina, ki ne mara prevelike vročine, kljub temu pa potrebuje dovolj sonca, vsaj 6 ur na dan. Tina pravi, da je cvetačo posadila v res bogata tla, a jo vseeno večkrat zalije z gnojilom iz kopriv. Če želimo, da cvetača dobi dovolj veliko rožo, potrebuje redno oskrbo z vlago in dovolj visoko zračno vlago. Ko začne delati rožo, je to eno od najbolj občutljivih obdobij, zato jo je pametno zasenčiti. Če tega ne bomo naredili, bomo razočarani, saj svetloba vpliva na okus in barvo cveta in potem ni več tako dobra.

Škodljivci

Kar se tiče škodljivcev, so pri cvetači podobni kot pri drugih kapusnicah. Gosenice talnih sovk predvsem v nočnem času obdelujejo podzemne dele rastlin. Rešimo se jih s posipavanjem z lesnim pepelom in rahljanjem oziroma okopavanjem. Potem imamo tu še bolhače, nadležne male hrošče, ki delajo škodo tako, da zvrtajo luknjice predvsem v liste. Preženemo jih lahko z rednim okopavanjem oziroma rahljanjem in zalivanjem. Kapusov belin je sicer lep metulj, a njegove gosenice žal delajo škodo. Pomembno je, da rastline redno pregledujemo in gosenice pobiramo, poleg tega pa jih poškropimo z milnico ter posipamo s pepelom. Če pa opazimo, da rastline obletava veliko metuljev, je najbolje, da jih prekrijemo z gosto mrežo. Sicer pa je pomembno, da upoštevamo kolobarjenje, dobre in slabe sosede, mešane posevke, Tina pa si pri cvetači proti škodljivcem pomaga vedno tako, da med rastline položi zalistnike ali zdrave veje paradižnika.

Spravilo in uporaba cvetače

Cvetača je primerna za rezanje, ko je roža dovolj razvita, ko je torej glavica čvrsta in trda. Paziti pa moramo, da ne prezorijo. V tem primeru namreč rože postanejo zrnaste, cvetovi se vidijo in tudi barva se spremeni. Cvetačo porežemo tako, da zarežemo v glavno steblo, in sicer odrežemo glavo z nekaj listi, ki bodo ščitili rožo. Preostanek rastline izpulimo in zavržemo na kompost. V kolikor pa nam v jesenskem času ostane še veliko cvetač, ki jih želimo spraviti za ozimnico, jih izruvamo in pospravimo na hladno.

Najboljša cvetača je seveda sveže utrgana, presna, na hitro skuhana v malo vode oziroma še bolje kar na sopari. Lahko pa jo pripravite tudi na več različnih načinov. Nekaj receptov najdete TUKAJ!