Danes praznujemo mednarodni dan žensk. Moški so svojo naklonjenost vedno izražali s šopkom rož ali zgolj z enim cvetom, kar se je kot običaj ohranilo vse do danes. A z rožami ne obdarujejo le moški, tudi ženske svojim prijateljicam, materam, sestram ... podarjajo rože v znak podpore ob tako pomembnem dnevu. 

Največkrat podarjena roža za ta praznik na slovenskih tleh naj bi bil nagelj, ki predstavlja simbol prijateljstva in spoštovanja.

Nagelj nosi bogato simboliko: delavci ga nosijo ob prazniku dela, poklanjamo ga tudi ob dnevu žena. Kristjani verjamejo, da je prvi nagelj zrasel iz tal, na katera je kanila Marijina solza, ko je objokovala svojega sina. Nagelj predstavlja ljubezen, občudovanje in čast, priznanje ter, kot že rečeno, prijateljstvo in spoštovanje. 

Morda je bistvena razlika med nekoč in danes tudi ta, da so cvetlice nekoč nabirali na travnikih, danes pa se zaradi hitrega tempa življenja odpravimo raje v cvetličarno. Vendar za to ni potrebe. Bi radi letos darilu dali smisel? Zanj ne potrebujete zapraviti niti centa. Bi radi svoji dragi, svoji sestri, mami ali pa prijateljici podarili nekaj drugačnega? 

Danes imate na voljo večjo izbiro rož in cvetlic, podarja se tudi nakit, dišeče svečke, čaje in druge pozornosti, ki so posamezni ženski blizu. Najbolj pa seveda še vedno šteje pozornost in obojestransko spoštovanje v odnosih.

Številni, še posebej partnerji, ženskam ob tako pomembnem prazniku podarjajo tudi vrtnice in na primer orhideje. Vse, kar želite vedeti o vrtnicah, morda celo to, kako jih vzgojiti na svojem vrtu, si lahko preberete v dodanem članku: 

Orhideja je med drugim rastlina ljubezni in plodnosti. Potrebuje pa posebno skrb: če orhidej ne poznate, je priporočljivo začeti z vzgojo ene same rastline, po možnosti s takšno vrsto, ki ni pretirano zahtevna za vzgojo. 

Seveda so aktualni tudi nežni tulipani:

Sprehod po zgodovini

Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, pomembno vlogo pa so odigrale predvsem sufražetke. Sprehodimo se po zgodovini in poglejmo, kako lahko ženskam polepšate ta dan.

Ženske so šele leta 1811 dobile pravico do dela, kar je v tistem času in v širšem pogledu pomenilo za izredno napredno. Francosko in nemško pravo tega takrat še nista dovoljevala. Ženska je s tem pridobila določeno ekonomsko samostojnost, dodatna vprašanja pa je začelo odpirati šele socialdemokratsko gibanje. Moški so namreč, kljub temu da je lahko žena skrbela tudi za finančni priliv v gospodinjstvu, še vedno ostajali glava družine in imeli vse pravice odločanja, tudi o financah svoje žene. Te so potrebovale njihova dovoljenja za vodenje poslov, dovoljenje za pridobitev potnega lista, mož pa je še vedno bil lastnik premičninske dote, ki jo je dobil ob poroki.

Velja omeniti, da je v tistem času v Evropi vladala omejena volilna pravica, ki je bila vezana na premoženja in plačevanje davka, ter bila potem takem omejena tudi za moške. Moška splošna volilna pravica je bila uvedena šele v letu 1896, v celoti pa jo je državni zbor avstrijske vlade sprejel 1907. Takrat o volilni pravici žensk ni bilo ne duha ne sluha, kar pa se je spremenilo po drugi svetovni vojni. 

Čez lužo, natančneje v Ameriki, so pomembno vlogo odigrale sufražetke, predvsem in tudi pa političarka Klara Zetkin, ki je po burnih protestih in po 8. marcu 1910, na 2. ženski konferenci v Kobenhavnu, 8. marec predlagala za mednarodni dan žena, kar ji je tudi uspelo. Prvi dan žena so v ZDA praznovali 28. februarja 1909, mednarodni dan pa je razglasila Socialistična stranka Amerike. 

V Evropi pa je bil prvi dan žena organiziran leta 1911, in to v Nemčiji, Švici, na Danskem in v Avstro-Ogrski. Takrat je za praznik pri nas veljal 19. marec. Istega leta so se na našem ozemlju odvila praznovanja v Idriji, Ljubljani ter v Trstu. Od leta 1917 se mednarodni dan žensk praznuje na 8. marca. Dan je spomin na vse ženske, bilo jih je več kot 140, ki so umrle v newyorškem požaru v tovarni Triangle. Po svetu so se nato začeli ženski protesti, na katerih so zahtevale enakopravno plačilo in volilno pravico. Mirovni shodi so tisti čas potekali po skoraj celotni Evropi in tudi drugod.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk. Leta 1987 je začel izhajati časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno nekoliko kasneje. Za pomembno žensko, ki je prinesla veliko prelomnico, velja Marija Urbas, ki je kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije na graški fakulteti.

Ženske so v letu 1945 dobile uzakonjeno splošno volilno pravico, po drugi svetovni vojni pa je bilo praznovanje dneva žena tudi uradno uvedeno. Leta 1974 so v ustavo SFRJ tudi določili, da ima vsaka ženska pravico svobodno odločati o rojstvu otrok ter prekinitvi nosečnosti iz drugih in ne le iz zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati tudi prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja.

Današnje razmere

Danes 8. marec ne praznujemo več tako bučno, kot so ga ženske še pred nekaj desetletji. Dan žena naj bo praznovan kot dan, ki so si ga predhodnice, skozi različna zgodovinska obdobja, ne toliko časa nazaj, izborile kot dan vseh žensk. Danes si skoraj ne znamo predstavljati, da ženske in moški ne bi bili enakopravni in imeli enakih pravic. Celotni zgodovinski boj naj bi ženskam prinesel enakopravnost in enake pravice, čeprav vemo, da so v nekaterih državah, osnovne človekove svoboščine, posebej pravice žensk, še vedno močno kršene. Zato je pomembno, da praznik žena še vedno poziva k enakopravnosti, emancipaciji in enakim možnostim ter da se ga kot takega tudi praznuje.

Na eni strani imamo torej velik napredek, ki je bil viden v zgodovini in je opazen še danes. Na drugi strani pa podatki kažejo, da ženske za štirimi stenami še vedno prevzemajo glavno skrb za gospodinjska opravila. Prednjačijo tudi pri skrbi in preživetemu času z otroki. Tako še vedno ostaja prostor, kjer se morajo zgoditi spremembe.