Zdi se, da v današnjem stresnem tempu življenja pogosto pozabimo, da najdragocenejše stvari niso povezane z denarjem. Žal se premalokrat zavedamo, kako srečni smo lahko, če smo zdravi in imamo družino, ki nas podpira ter nas ima rada. Sicer ni dokazano, da bi sreča lahko tudi v resnici vplivala na rast rastlin, a če je verjeti starodavnim prepričanjem, bo ’družinska sreča’, katere znanstveno ime je Soleirolia soleirolii ali Helxine soleirolii, odlično uspevala le v srečnih družinah. 

Ta preprosta majhna rastlina pripada družini koprivovk in je pravzaprav edina predstavnica rodu Soleirolia. Izvira iz sredozemskih otokov, odkrili pa so jo na Korziki. Sicer raste na senčnih mestih pod drevesih, a jo pri nas vzgajamo za štirimi stenami kot lončnico. Je plazeča zelnata rastlina, ki ima zelene ali rumene liste srčastih ali ledvičastih oblik na krhkih stebelcih, zelo hitro pa se razraste v nekakšno kroglo. Ima sicer bele zvezdaste cvetove, ki so so sami po sebi komaj opazni, a ker jih je veliko na kupu, so prava paša za oči; res pa je, da v sobnih pogojih le redko zacveti. Družinska sreča lahko krasi naš dom samostojno ali pa le pokriva tla pod večjimi okrasnimi rastlinami. V višino načeloma ne zraste več kot 15 centimetrov, se pa razraste po širini. Seveda lepo obliko lahko ohranjamo z obrezovanjem, ni pa nujno.

Kako skrbeti za družinsko srečo?

Kot rečeno, uspevala bo v vsakem prostoru hiše oziroma stanovanja, pa tudi zunaj, paziti moramo le, da jo postavimo na sicer svetlo, a polsenčno mesto, nikar na neposredno sončno svetlobo ali v bližino radiatorjev v času kurilne sezone. V primeru, da ima svetlobe premalo, se bodo presledki med lističi povečali in ne bo več tako bujna in lepa. Najbolj optimalna temperatura za njeno rast je 15° C poleti in 10° C pozimi, čeprav lahko prenese tudi temperature do –5°C.

Med rastno dobo družinska sreča zahteva oblino zalivanje in tudi pršenje, najbolje pa je, da uporabimo postano vodo ali deževnico. Priporočljivo je, da nekaj vode vedno pustimo v podstavku, saj mora biti prst vedno zmerno vlažna. Lahko jo sicer zalivamo tudi od zgoraj, a tako bomo uničili obliko. Če se v poletnih mesecih zgodi, da se rastlina posede, jo lahko za dve uri potopimo v vodo. Pozimi jo zalivajmo redkeje, prav tako jo takrat redkeje gnojimo (uporabimo gnojilo za lončnice), in sicer na vsakih 6 do 8 tednov, medtem ko jo od aprila do septembra gnojimo vsakih 14 dni.

Ker je za to rastlino značilna hitra rast, se sčasoma listi tesno zrastejo skupaj in začnejo veneti. Da se to ne bi dogajalo, jo vsako leto ’pomladimo’, in sicer z deljenjem. To naredimo tako, da rastlino razdelimo v več manjših šopkov in jih posadimo posamično, razmnožimo pa jo lahko tudi tako, da posamične poganjke odstrižemo oziroma porežemo in jih ’podtaknemo’ v zemljo. A pazljivo, s striženjem ne smemo pretiravati.

Sicer pa se ne ozirajte na to, kar pravijo. Družinska sreča je, kot rečeno, lepa in nezahtevna rastlina, ki vam bo zagotovo uspevala, če boste zanjo lepo skrbeli, ne glede na to, ali imate razumevajočo in srečno družino ali ne.