Glede na veliko število sort, ki uspevajo v različnih pogojih, figa že dolgo ni omejena le na istrske vrtove in nasade. Na mraz odporne sorte namreč prenesejo temperature tudi do minus 16 stopinj Celzija, zato si v vrtnem centru lahko izberete tako, ki bo uspevala tudi na vašem vrtu. Potrudite se le, da ji boste namenili prostor za rast v zavetrju, najbolje na južni strani, kjer bo dobila največ sonca.

Sadiko brez koreninske grude sadimo pred odganjanjem zgodaj spomladi, sadike s koreninsko grudo pa lahko tudi kasneje. Z ustrezno skrbjo in predvsem zaščito pred zmrzaljo, boste prve sadeže pobirali po treh do štirih letih. Pri dvorodnih sortah boste v njih najprej uživali od sredine junija do sredine julija, drugič pa od avgusta do hladnega vremena oktobra.

Pred zmrzaljo mlado figo zaščitite tako, da v jesenskih mesecih pustite, da tla okoli nje zarase plevel, dodatno pa drevo prekrijete z agrokopreno. Če vas skrbi, da bo zima premrzla, je najbolje, da jo prezimite v loncu v zimskem vrtu ali rastlinjaku.

Rez, gnojenje in škropljenje

Z rezjo morate figi v krošnji zagotoviti zadostno osvetlitev, najbolje je, da jo izvajate vsakoletno v začetku pomladi. Če boste to vestno opravljali, bo figa ostala dovolj nizka, da jo boste lahko obirali s tal. Če boste kakšno rez izpustili pa nič hudega, saj jo z močnejšo rezjo lahko spet uspešno pomladite.

Najprimernejši čas za gnojenje fige je prav tako zgodnja pomlad – tega se lotite februarja ali marca. Figa je primerna za vse, ki v svoji okolici nočejo izvajati škropljenja. Tudi brez takih posegov bo figa dajala sladke plodove, razen, če jih bodo pozobale ptice.

Koristi zdravju

Fige v Sredozemlju že od nekdaj veljajo kot zdravilen sadež z veliko minerali in vitamini. Zaradi visoke vsebnosti kalcija, kalija in železa izboljšujejo zdravje kosti in zob, pomagajo proti živčnosti, utrujenosti, izboljšujejo razpoloženje in koncentracijo ter ugodno vplivajo na uravnavanje sladkorja v krvi in znižujejo holesterol.

Danes so fige vse bolj priljubljen prigrizek med obroki, saj naj bi zelo uspešno pomagale proti zakisanosti organizma, poleg tega pa dajejo močan občutek sitosti. Najbolj zdravo je uživati sveže fige, ki so zrele takrat, ko se iz njihovega peclja več ne pocedi mleček, so mehke na otip in rahlo ovenele, kar pomeni, da so ravno prav sladke.

Pozimi so zelo priljubljene sušene fige, lahko pa jih konzerviramo tudi v obliki kompotov, džemov in marmelad.