Figa je nezahtevna rastlina

Figa sicer dokaj hitro zraste v lepo drevo, a če želimo bogat in okusen pridelek, vendarle potrebujemo nekaj znanja. Kar se tiče priprave tal, je pomembno, da so čim bolj globoko obdelana, da se lahko korenine čim globje razširijo. Kasneje je pomembno, da figo sproti vzdržujemo, obrezujemo, pognojimo, poleti  okopljemo. Primerna je tudi za tiste, ki nimajo veliko časa.

Sadiko brez koreninske grude sadimo pred odganjanjem zgodaj spomladi, sadike s koreninsko grudo pa lahko tudi kasneje. Z ustrezno skrbjo in predvsem zaščito pred zmrzaljo, boste prve sadeže pobirali po treh do štirih letih. Pred zmrzaljo mlado figo zaščitite tako, da v jesenskih mesecih pustite, da tla okoli nje zarase plevel, dodatno pa drevo prekrijete z agrokopreno. Če vas skrbi, da bo zima premrzla, je najbolje, da jo prezimite v loncu v zimskem vrtu ali rastlinjaku. Z rezjo morate figi v krošnji zagotoviti zadostno osvetlitev, najbolje je, da jo izvajate vsakoletno v začetku pomladi. Če boste to vestno opravljali, bo figa ostala dovolj nizka, da jo boste lahko obirali s tal. Če boste kakšno rez izpustili pa nič hudega, saj jo z močnejšo rezjo lahko spet uspešno pomladite.

V Sloveniji poznamo okoli 20 različnih sort fig; nekatere obrodijo dvakrat, spet druge le enkrat letno. Zelo znana je bela petrovka, ki nas z okusnimi plodovi razveseljuje junija in je pravzaprav edina sorta pri nas, ki potrebuje oplodnjo za dobro rodnost drugega rodu. Ravno tako junija dozori zuccherina, ki je znana po posebej sladkem okusu. Konec avgusta in v začetku septembra obiramo miljsko figo, ki je odporna celo na zakisanost, in škofjotko.

Število plodov na eni figi je odvisno od sorte, vremena in od načina obdelave samega drevesa. Zanimivo pa je, da je figa najstarejši zdravilni sadež ravno zaradi sestavin, kot so minerali, vitamini, aminokisline. Pravijo, če kaki poznamo kot hrano bogov, je figa znana kot hrana angelov.

In kako vemo, da je figra zrela? Kot prvo preverimo, ali je sadež mehak, lahko na koncu tudi malo razpokan in ima tako imenovano medeno kapljico. To pomeni, da je figa zrela. V kolikor pa pri peclju opazimo mleček, vemo, da še ni zrela. Slaba lastnost fig je, da se ne skladiščijo preveč dobro, zato jih je najbolje pojesti takoj ali pa jih predelati oziroma posušiti.

Zdravilnost in uporaba fig

Iz svežig fig je mogoče pripraviti ogromno kulinaričnih dobrot. Številne okusne recepte najdete TUKAJ! Sicer pa so fige prava zakladnica kalcija, kalija, železa; v našem telesu delujejo bazično. Izboljšujejo zdravje kosti in zob, pomagajo proti živčnosti, utrujenosti, izboljšujejo razpoloženje in koncentracijo ter ugodno vplivajo na uravnavanje sladkorja v krvi in znižujejo holesterol.

Danes so fige vse bolj priljubljen prigrizek med obroki, saj naj bi zelo uspešno pomagale proti zakisanosti organizma, poleg tega pa dajejo močan občutek sitosti. Najbolj zdravo je kot rečeno uživati sveže fige, zato si jih le privoščite.