Olesenela zimzelena rastlina iz družine figovcev ali murvnic raste kot drevo ali grm in tvori rahlo povešene, previsne veje. Izvira v Aziji in severni Avstraliji, kjer je danes označena kot invazivna rastlina. 

To vitko in elegantno drevo s tankim deblom in majhnimi, a gosto posejanimi listi se odlično obnese v zaprtem prostoru. Njegova najizrazitejša lastnost je ravno sijoče zeleno listje, ki ga lahko občudujemo vse leto. Sprva so mladi listi fikusa svetlo zeleni, z dozorevanjem pa postajajo temnejši.

Gladko, svetlo sivo lubje subtilno dopolnjuje njegove temne liste. Zaradi vizualne privlačnosti je deblo včasih prepleteno, vendar pa ta lastnost benjaminu ni naravna, gre za način oblikovanja v času rasti. V svojem naravnem okolju lahko zraste tudi do 20 metrov, če ga gojimo kot sobno rastlino, pa navadno v višino meri od enega do dveh metrov. Nekatere vrste je mogoče najti tudi v obliki bonsaja. 

Benjamin potrebuje toplo okolje

Da bo to drevo srečno in zdravo, mu moramo zagotoviti pravo okolje. Najbolje se počuti pri temperaturah nad 20 stopinj Celzija, vsekakor pa se izogibamo padcu pod 16 stopinj Celzija. Z rednim škropljenjem listov lahko dosežemo visoko vlažnost, ki mu prav tako prija. Priporočljivo je, da je zaščiten pred vetrom, saj ne mara prepiha.  

Benjamin izboljšuje kakovost zraka v prostoru

Splošno znano je, da sobne rastline ugodno vplivajo na zrak, ki ga dihamo, kar velja tudi za Fikus benjamin. Benzen, formaldehid in trikloroetan so le nekateri izmed toksinov, ki jih odstranjuje iz zraka. Nekoliko manj vzpodbudno dejstvo je, da gre za tretji največji vir alergenov v stanovanju takoj za prahom in hišnimi ljubljenčki. Če ste torej nagnjeni k alergijam, morda razmislite o kateri drugi sobni rastlini. Simptomi, ki jih povzroča, so podobni kot pri kateri koli drugi alergiji na cvetni prah.

Cvetovi sobnega benjamina so izjemno redki

Pri nas benjamin cveti zelo redko, če že, pa se cvetovi pojavijo nekje med avgustom in septembrom. Ne le, da so prava redkost, če se slučajno razvijejo, so tudi precej neopazni. Cvetovi se nato spremenijo v plodove, ki spominjajo na majhne pomaranče.

Fikus benjamin potrebuje stalno mesto z veliko sonca

Fikus benjamin bo najbolje uspeval, če ga postavimo na mesto z veliko posredne sončne svetlobe ali pa na neposredno sonce s popoldansko senco. V izvornem habitatu se pogosto goji v polsenčnih razmerah, v zaprtih prostorih pa potrebuje več naravne svetlobe. Zanj morate najti dobro, svetlo točko in ga tam tudi pustiti. Rastlina je namreč zelo občutljiva na premikanje, zato z iskanjem pravega položaja ne eksperimentirajte. 

Glede prsti benjamin ne zahteva veliko

Glede prsti benjamin ni preveč zahteven in ne potrebuje organsko zelo bogatih tal. Primerna bo praktično vsaka zemlja, ki je dovolj odcedna. Pri presajanju uporabite zemljo za lončnice, ki vsebuje perlit, pesek in vermikulit za izboljšano drenažo. 

V času rasti benjamin potrebuje veliko vode

Zemlja naj bo stalno vlažna, vendar ne pustite, da stoji v vodi. V tem primeru se lahko namreč razvije gniloba korenin, kar je mogoče sklepati po tem, da rastlina odvrže liste. 

V domačem okolju lahko odvrže liste tudi v času sušnega obdobja, kar kaže na to, kako zelo je občutljiv na spremembo vlage. Več vode potrebuje v rastni dobi, pozimi pa nekoliko manj. 

Mlečni sok, ki ga izloča benjamin, je strupen

Kot je značilno za rod fikusov, je tudi benjamin rahlo strupen. Zdravstvene težave povzroča mlečni sok, ki se lahko izloča na površino poškodovane rastline. Večja možnost za razvoj simptomov obstaja pri ljudeh, občutljivih na lateks, zato v tem primeru velja posebna previdnost pri rokovanju z rastlino. Pri obrezovanju ali presajanju obvezno nosite rokavice. Pri živalih in otrocih lahko uživanje velikih količin rastline povzroči simptome zastrupitve, kot sta bruhanje in driska.

Fikus benjamin je na voljo v številnih sortah

Sorte se med seboj razlikujejo po barvi listov – lahko so nekoliko temnejše zeleni ali pa rumeni, svetlo zeleni in beli. Sorte s svetlimi listi običajno zahtevajo več svetlobe, bolj zelene rastline pa lahko uspevajo tudi v polsenci. Prav tako jih ločimo po višini, nekateri so večji, drugi manjši. 

Ficus benjamina 'Natasja': Ta fikus ostane vse življenje precej majhen, raste grmičasto in doseže višino približno 80 cm. Listi so lepe živo zelene barve.

Ficus benjamina 'Barok': Prepoznamo ga po zavitih, lahko bi rekli tudi skodranih listih. 

Ficus benjamina 'Golden King': Listje te sorte je kombinacija zlate, rumene in zelene ali kremaste in zelene barve. Zraste nekaj več kot meter, vendar je rast lahko omejena z velikostjo lonca.

Ficus benjamina 'Twilight': Ta sorta ima izjemno svetlo zeleno listje z belimi robovi. Ob polni višini navadno preseže ostale sorte. Za rast in lepe svetle liste potrebuje veliko sončne svetlobe.