Uspeva na sončni legi največkrat v svetlih listnatih gozdovih. Najbolj uspeva v alkalnih, bogatih in vlažnih ilovnatih tleh, sicer pa je zelo trdoživ. Glog cveti maja in junija, njegovi cvetovi pa so največkrat beli, včasih rožnati. Plodovi so užitni, a jih je priporočljivo nabirati šele po prvi zmrzali – takrat se njihov okus izboljša, sveže peške pa so strupene, saj vsebujejo cianovodikovo kislino.

Zdravilni učinki gloga

Oba gloga, ki rasteta na naših tleh, lahko uporabljamo v zdravilne namene, tiste vrtne različice pa za ta namen niso primerne. Prvi zapisi uporabe gloga v zdravilstvu segajo v prvo stoletje, ko je o njegovi uporabi v svoji knjigi De Materia Medica pisal znani rimski zdravnik Dioskorid. Njegovo delo je naslednjih 16 stoletij vodilo evropsko medicino, zdravilci pa so glogove zelene liste, bele ali rožnate cvetove in rdeče jagode uporabljali za krepitev zdravja srca in ožilja. V zgodnjem 20. stoletju je prevladovalo mnenje, da glog deluje na srčno mišico, zato so ga predpisovali ob srčnem popuščanju.

Sodobne raziskave potrjujejo tradicionalno uporabo rastline, saj kažejo na to, da antioksidanti v glogu sproščajo mišice arterijskih sten, kar poveča pretok krvi v srce in lajša simptome srčnih bolezni. Pokazalo se je tudi, da flavonoidi ne le zdravijo, temveč tudi delujejo preventivno pri boleznih srca. Analiza preteklih študij je dokazala, da izvlečki gloga povečajo moč srca in zmožnost obremenitve, zmanjšajo potrebe srca po kisiku ter pomagajo srčnim bolnikom pri pomanjkanju sape. Poleg ugodnih vplivov na srce naj bi glog pozitivno vplival tudi na zmanjševanje holesterola in trigliceridov v krvi. Pozitivne vplive učinkovin gloga je medicina torej potrdila pa tudi ovrednotila, a ga je priporočljivo uživati le pod predpisih v različnih farmacevtskih oblikah, kot so tablete, kapljice ali čaj. Za farmakološke namene se načelno uporabljajo jagode, ki vsebujejo oligomerne procianidine in vrsto flavonoidov, med drugimi viteksin, pa tudi tanini in trimetilamin.

Zdravniki uživanje gloga priporočajo predvsem bolnikom z blagim srčnim popuščanjem, a čeprav se tablete dobi tudi brez recepta, se je bolje posvetovati z zdravnikom. Seveda se stanje ne izboljša čez noč, se pa sčasoma pri osebah s pešanjem srca zveča toleranca na napor, zmanjšajo se otekline gležnjev, kašelj po naporu, občutek oteženega dihanja in ostali splošni simptomi pešanja srca.

Pri akutnih vročinskih boleznih, kot so pljučnica, gripa in bronhitis, pomirjujoče deluje čaj iz gloga. Lahko ga pripravimo tudi iz zrelih plodov, ki jih nabiramo nekje do konca oktobra. Dve žlički plodov poparimo s skodelico vode in pustimo stati 20 minut. Takšen čaj pijemo trikrat na dan več dni zapored. Sicer pa se plodove lahko posuši in se jih doda v čajne mešanice. Čaj je mogoče pripraviti tudi iz glogovih cvetov, v tem primeru ima pomirjujoči učinek. Plodove nekateri uporabljajo tudi za pripravo džemov in marmelad.