Izjemno okusne in aromatične, po količini vitaminov pa se lahko kosajo z limonami. Poleg tega vsebujejo polovico toliko železa kot špinača. Lahko si jih privoščite kadarkoli - za zajtrk, posladek, popoldanski prigrizek ali večerjo.

Zaradi vseh naštetih lastnosti se prvih sezonskih jagod razveselijo vsi ljubitelji tega sadeža. In ravno mesec junij je tisti, ki prinese njegove prave vonje in okuse! Gre za sadež, ki so ga poznali in ga gojili že stari Rimljani, v Evropi pa se je resnejše širjenje in popularizacija jagod začela v 18. stoletju. Nato je pot tega sadeža vodila samo še navzgor.

Gojenje in sajenje

Mogoče gre široko priljubljenost jagod pripisati dejstvu, da ta rastlina potrebuje relativno malo prostora za rast in razvoj, ter temu, da hitro obrodi okusne sadeže. Zato jih lahko vzgajamo skorajda vsepovsod, tudi na balkonih (v lončkih, koritih) in ne le na vrtovih. Pri gojenju je pomembno, da se izbereta ustrezna sorta in vrsta sadike. Rastline imajo lepe, bele cvetove, ko odcvetijo, pa ustvarijo sadež – jagodo.

Ker se sadike jagod običajno nabavljajo v specializiranih trgovinah, je treba pozornost nameniti listom – ti naj bodo lepi, zeleni in zdravi. Kasneje namreč lahko od matične rastline postopoma vzamemo sadike in jih tako vzgojimo sami. Iz velikih, tako imenovanih matičnih rastlin lahko nastane od 5 do 8 sadik.

Pri sajenju jagod je treba pozornost nameniti presledku med posameznimi sadikami. Jagode lahko napadejo različne bolezni, ki jih povzročajo glive. Zato za optimalno rešitev šteje presledek od 35 do 40 centimetrov. Če je večji, se sicer omeji širitev sive plesni, toda v takih primerih ostane več prostora za rast plevela. Rešitev je preprosta – plevel se enostavno "zatre" tako, da se na zemljo položi pas črne folije ali slame.

Prijateljice kože in telesa

Jagode vsebujejo številne pozitivne in koristne snovi, ki dobro vplivajo na zdravje in počutje. Lahko jih uživamo v vseh oblikah – sveže, vložene, kuhane, zamrznjene itd. Iz njih se pripravljajo razni lepotni pripravki, saj izboljšajo videz kože in upočasnijo staranje. Vsebujejo hranljive sestavine in zaščitne snovi (pektin, folno kislino, antioksidante, vitamin C). Podatek, ki zgovorno priča v prid jagodam, pravi, da so jih že v davnih časih, ko njihova kemijska sestava še ni bila znana, uporabljali pri zdravljenju ledvic in revmatskih bolezni, pa tudi kot pomoč pri nižanju krvnega pritiska.

Jagode v kuhinji

Seveda pa jagode kraljujejo tudi v kulinariki – s tem čudežnim sadežem se lahko pripravijo okusne jedi, umetniki kuhanja pa jih s pridom uporabljajo kot "piko na i" oziroma kot dekoracijo pri raznih jedeh. Ker so obstojne le malo časa, jih je treba čim prej porabiti. Pri sobni temperaturi se pokvarijo že v enem dnevu, v hladilniku pa jih lahko hranimo največ dva dni. Najbolje jih je pojesti še sveže, saj so takšne najokusnejše. Lahko pa jih tudi konzerviramo in iz njih pripravimo marmelade, džeme, kompote, sadne sokove, sirupe in likerje, ali pa jih zamrznemo. Dobro pa je vedeti, da zamrznjene jagode izgubijo del arome in zdravilnih učinkov, ker ob zmrzovanju popokajo celične stene.

Okusne recepte najdete TUKAJ!