Ingver je aromatična rastlina, ki prihaja iz Jugovzhodne Azije. Ponavadi uporabljamo svežo koreniko ali kar ingver v prahu, z rastlino pa se le redko kdo sreča. A glede na to, da je ingver zelo enostaven za vzgojo in odlično uspeva tudi v loncih, si ga le omislite. Izgled rastline je še najbolj podoben trstiki; ima pokončno steblo in suličaste liste, ki si rastejo nasproti. Če imate srečo, boste uživali v prelepem cvetu vijolične do rožnate barve. Je pa ta cvet kar malce zapostavljen, saj kot vemo, rastlino gojimo predvsem zaradi zanimivo razraščenih korenik prijetnega in nežnega okusa po limoni.

Vzgoja ingverja

Ingver je tropska rastlina, ki ji ustreza toplo in vlažno podnebje, ni pa ravno navdušena nad direktnim soncem, zimskega mraza pa sploh ne prenese. Na srečo pa ingver, kot rečeno, lahko vzgajate v loncih, torej mu lahko brez težav zagotovite ustrezno lego.

Najprimernejši čas za razmnoževanje ingverja je zgodaj spomladi. Za začetek potrebujete koreniko, ki si jo lahko pridelate sami, jo dobite od prijateljev ali jo kupite v ekološki trgovini. Konvencionalno pridelan ingver včasih ne požene, saj je tretiran z zaviralci rasti. Pomembno je, da so korenike ingverja čim bolj sveže in mesnate z veliko spečimi brsti, iz katerih bodo kasneje pognala mlada stebelca.

Razmnoževanja ingverja se lahko lotite na dva načina. Eden je, da korenike oziroma rizome, še preden začnejo poganjati, najprej razrežete, in sicer tako, da je na vsakem delu rizoma od tri do pet spečih brstov. Preden jih posadite, nekaj dni počakajte, da se sveže rane nekoliko zasušijo, saj v nasprotnem primeru v zemlji lahko pride do okužbe. Žal pa v tem primeru ne morete vedeti, koliko brstov bo dejansko pognalo in preden boste prve poganjke sploh opazili, lahko preteče nekaj tednov. Lahko pa ubereto drugo pot. Počakajte, da na koreniki najprej poženejo brsti oziroma tako imenovane speče oči in šele nato ingver posadite. Tiste, ki ne odženejo, uporabite v prehrani. Najbolje je, da ingver pustite kar na sobni temperaturi in malo pozabite nanj, saj lahko traja, preden speča očesa začnejo odganjati. Tudi dolgotrajno namakanje korenike v vodi ne pomaga, da proces pospešite. Lahko pa jih vendarle enkrat tedensko namočite v vodo oziroma vsaj splaknete, da se preveč ne izsušijo.

Če boste sadili korenike, ki že poganjajo, je uspeh skoraj zagotovljen. Rastline bodo zrasle hitreje, obenem pa boste prihranili pri substratu. Lonec ne rabi biti preglobok; ingver namreč ne raste toliko v globino, ampak se bolj razrašča v širino. Širina lonca naj bo približno za trikratno velikost korenike. Tudi po tem, ko se ingver začne razraščati in če je pod zemljo zato malce 'gužve', nič hudega. Lonec napolnite s substratom, vanj pa položite korenike tako, da bodo novi brsti obrnjeni navzgor, in jih prekrijete s plastjo substrata. Za konec še zalijte, prekrijte s folijo za stalno vlago in lonec pustite na sobni temperaturi.

Čez približno tri tedne bodo iz očes pokukali poganjki, ki se bodo razvili v stebla z listi. Takrat rastline prestavite na svetlo in toplo mesto. Če so temperature zunaj še nizke, jih imate lahko v stanovanju ali v rastlinjaku ter, na zunanje temperature pa jih privajate postopoma. Seveda pa poleti rastlino lahko presadite tudi na prosto.

Izkop korenike

Kot rečeno ingver ni zahtevna rastlina in z njim ne boste imeli preveč dela. Težav z boleznimi in škodljivci ne boste imeli, potrebuje le dovolj vode, ki ne sme zastajati, in bogat substrat oziroma prst, odvisno kje raste. Ima pa ingver eno slabo lastnost, in sicer raste zelo počasi. Na pridelek je treba čakati nekje od 8 do 10 mesecev. V ugodnih pogojih rastlina zraste od 50 do 90 centimetrov, korenike pa vse do 20 centimetrov. Jeseni rastlina preneha rasti, stebla in listi se začnejo sušiti in ko je celoten zunanji del rastline posušen, lahko pridelek poberete. Korenike izkopljite in jih uporabite po želji. Nekaj jih lahko tudi shranite ali pa posadite – posadite jih lahko takoj ali pa počakate do pomladi.