Bezeg je grmovnica, ki zraste v višino kot drevo, nekje do 10 metrov. Raste po vsej Evropi, saj mu ne škodujejo ne mraz ne vročina, suša ali vlaga. Spomladi nabiramo mlade poganjke, lubje in listje. V maju začne bezeg cveteti z umazano belimi, omamno dišečimi cvetovi. Prava paša za oči in balzam za nos. V septembru začnejo zoreti temnovijoličaste jagode, ki surove niso užitne, zato jih moramo predelati. Raste na sončnih legah in ob robovih gozdov in jas. V samem gozdu ga bomo težko našli.

Sicer pa je bezeg izjemno zdravilen in nič čudnega, da so včasih govorili, da se mu moraš, ko greš mimo bezga, spoštljivo prikloniti. Ker se bezeg že toliko časa uporablja, so nastale številne zgodbice oziroma vraže. Veje posvečenega bezga se uporabljajo za izdelavo ritualnih magičnih palic. Če bezeg raste v bližini hiše ali če ga obesimo nad vrata in okna, zagotavlja zaščito. Pri ritualu za zaščito raztresete bezgove liste na vse štiri strani neba. Če bezgov les nosite s seboj, vas bo obvaroval prešuštva. Da bi preprečili revmatizem, so včasih pri sebi nosili bezgovo vejico, na katero so zavozlali tri vozle. Uporabljajo ga pri porokah, ker prinaša srečo mladoporočencema.

Bezeg znova prihaja v modo in ljudje ga vedno pogosteje uporabljajo. Ne glede na to, ali v vraže verjamete ali ne, ga je vsekakor priporočljivo posaditi na domačem vrtu, če le imate prostor. Je namreč zelo zdravilen in vsestransko uporaben. Ko cveti, je prava paša za žuželke, medtem ko plodovi navdušujejo predvsem ptice. Mladike bezga, ki se izkopljejo, se zelo hitro primejo, tako da njegovo gojenje ni zahtevno. A vendar se je včasih lepše podati na sprehod in poiskati bezeg v naravi – njegovi koristni in zdravilni plodovi so nam na voljo.

Zdravilnost in uporaba

Surovih bezgovih jagod ne jemo. Uživanje povzroči slabost, bruhanje, drisko, lahko tudi mrzlico. Listi spomladi vsebujejo emulin, invertin, kalijev nitrat, saharozo, sambucin in še vrsto drugih zdravilnih snovi. Vse te učinkovine spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča. Na ta način odvajajo strupe iz telesa. Čaj iz listov in poganjkov tudi znižuje krvno koncentracijo sladkorja. Zeliščarji priporočajo pitje bezgovega čaja v času prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno z močnim potenjem. Uporabljamo ga še za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, proti vročici in pri lajšanju dihalnih težav. Liste lahko uporabljamo tudi kot antiseptični obkladek za rane in za odganjanje insektov. Čaj iz bezgovih korenin je lahko tudi odlično odvajalno sredstvo. Olje cvetov pa je odlično zdravilo za razpokano kožo. Bezga nikakor ne smejo uživati nosečnice in doječe matere, saj vsi deli vsebujejo strupene alkaloide.

Bezgove cvetove sušimo v senci ali v zračnem prostoru. Pazimo, da jih ne izpostavimo direktni sončni svetlobi, saj na soncu porumenijo. Cvetovi so suhi, ko se ob dotiku zdrobijo. Sveži cvetovi se v kulinariki uporabljajo za pripravo osvežilnih napitkov ali sirupa, lahko pa jih dodamo tudi v marmelade, kruh in biskvite. Preprosto bezgovo cvetje lahko tudi ocvremo v klasičnem žvrkljanjem (slanem ali sladkem) ali pivskem testu. Jeseni dozorijo bezgove jagode, ki so polne vitaminov, a so, kot rečeno, surove strupene. Iz njih lahko pripravimo marmelado, sok ali kompot za krepitev organizma. Nekaj receptov najdete TUKAJ!

Res da je bezeg zdravilna rastlina, vendar se uživanje bezga odsvetuje v času nosečnosti in med dojenjem, saj alkaloidi lahko škodujejo plodu.