Jagode so sadež ljubezni. Na vrtu se najbolj počutijo v bližini česna, na krožniku pa so s čokolado prava sladka poslastica. Vrtičkarji najpogosteje jagode sadijo spomladi, ko jih je tudi največ na izbiro, sicer pa je primeren čas za sajenje tudi avgusta. Takrat se sadijo tako imenovane zelene sadike, ki so običajno vzgojene iz vitic oziroma živic. Morda boste presenečeni, a obstaja več kot 10.000 sort jagod, a da bi se lažje odločili, katere posaditi, moramo poznati vsaj osnovno razdelitev.

Sorte jagod delimo na enkrat rodne (zgodnje, srednje pozne, pozne) in večkrat rodne (rodijo od sredine maja pa do pozne jeseni). Jagode pa ločimo tudi po okusu, velikosti in obliki plodov. No, pa tudi po barvi cvetov; poznamo klasično bele, rdeče ter svetlo in temno roza. Plodovi so lahko beli ali rdeči, najboljšo aromo pa imajo gozdne jagode.

Kaj morate vedeti pred gojenjem?

Jagode potrebujejo sončno mesto. Izberite srednje težka tla z zelo veliko humusa. Tako kot ostalo jagodičevje potrebujejo tudi veliko vlage, sploh takrat ko cvetijo in ko se začnejo razvijati plodovi. Idealen pH za jagode je med 5,5 in 6,5. Prst lahko pripravite že v jesenskem času. Uporabite tudi preperel hlevski gnoj ali pa rastline za zeleno gnojenje.

Jagod nikar ne sadite tam, kjer so prej rasli paradižniki, paprika, kumare, krompir, jajčevci in koruza. Dobri predposevki so žita in stročnice. Kot rečeno, jih je najbolje saditi s česnom, če nimate dovolj prostora, lahko posadite tudi šopasti česen. Tega lahko uporabljate kot drobnjak. 

Česen pomaga jagodam do boljšega okusa, hkrati pa odganja različne bolezni. Sicer pa jagode lahko sadite tudi v kombinaciji s čebulo, porom, solato, špinačo in fižolom. Sadike jagod sadite na razdalji 40 centimetrov, če pa se odločite za grebene, naj bodo ti visoki okoli 30 centimetrov in široki okoli pol metra. Če spomladi sadite jagode, ki jih dobite ali ste jih vzgojili v lončkih in imajo torej že cvetove, jih lahko brez težav presadite na vrt, če so sadike zdrave. Če pa so bolj slabotne, je najbolje, da odstranite vse plodove in delno tudi cvetove. Na ta način se bo okrepil koreninski sistem in bodo pozneje bolje rasle.

Jagode lahko posadite kar na ovčji filc, vi pa po želji kot zastirko lahko uporabite tudi slamo ali pokošeno travo. Zastirka bo preprečevala uhajanje vlage, plodovi ne bodo mokri in umazani in tudi sicer se bodo jagode hitreje posušile, posledično pa bo manj plevela in bolezni.

Če se z vzgojo jagod ne nameravate ukvarjati profesionalno, z njimi ne boste imeli veliko dela. Spomladi je treba odstraniti suhe in poškodovane liste. Tega opravila se je najbolje lotiti s škarjami, a pazite, da ne poškodujete novih poganjkov. Nato pride na vrsto gnojenje. Kot rečeno, lahko uporabite domač kompost ali kakšno drugo organsko gnojilo. Sledi rahljanje prsti okoli grmičkov, razen  če uporabljate zastirko. Jagode potrebujejo največ kalija, malo manj pa dušika in fosforja. Kalij je še posebej pomemben pri cvetenju ter zorenju. Jagode bodo sicer dobro uspevale tudi v posodah, bodo pa potrebovale več gnojenja, kot če bi rasle na vrtu.

Bolezni jagod

Pred boleznimi lahko jagode obvarujete tako, da jih sadite bolj narazen, da grmički niso preveč gosti in da poleg njih posadite dobre sosede. Za krepitev rastlin lahko uporabite pripravek iz kopriv, preventivno proti boleznim pa pripravite škropivo iz njivske preslice.

Plodove največkrat napade siva plesen, kar najlažje do neke mere preprečite z zastirko. Pomembno je tudi redno obiranje plodov in odstranjevanje obolelih oziroma plesnivih plodov. Poganjke in liste lahko napade tudi plevelasta plesen; pri tej težavi bo pomagalo škropivo iz čebule in česna. Če vaše rastline napadejo glivične bolezni, ki povzročajo belo ali rdečo listno pegavost, liste čim prej porežite in uničite.

Obiranje jagod

Jagode imamo skoraj vsi radi, predvsem doma pridelane. Pri jagodah je še posebej pomembno, da vemo, kaj uživamo, saj jagodičevje spada med sadje, ki je najbolj obremenjeno s pesticidi. Nekateri večji pridelovalci jagode škropijo celo s parfumom, da bi nam lepše dišale in bi mislili, da so domače.  Pred časom so bile priljubljene predvsem sorte s čim večjimi plodovi, a žal na račun okusa. No, današnje sorte so bolj okusne, saj ni poudarek več na velikosti.

Če boste doma posadili različne sorte jagod, boste lahko v njih uživali vse do jeseni. Pri nas jagode zacvetijo aprila, zorijo pa maja. Plodove večkrat rodnih jagod pobiramo od maja pa vse do konca jeseni, plodove enkrat rodnih jagod pa pobiramo maja in junija.

En mesec po cvetenju nastopi čas zorenja plodov. Večji kot je cvet, večji bo tudi plod. Obirati jih je najbolj priporočljivo zjutraj, ko je torej še relativno hladno. Odtrgate ali odrežete plod z 1 centimeter dolgim pecljem, saj bo tako ostal dlje časa svež.

Prijateljice kože in telesa

Jagode vsebujejo številne pozitivne in koristne snovi, ki dobro vplivajo na zdravje in počutje. Lahko jih uživamo v vseh oblikah – sveže, vložene, kuhane, zamrznjene itd. Iz njih se pripravljajo razni lepotni pripravki, saj izboljšajo videz kože in upočasnijo staranje. Vsebujejo hranljive sestavine in zaščitne snovi (pektin, folno kislino, antioksidante, vitamin C). Podatek, ki zgovorno priča v prid jagodam, pravi, da so jih že v davnih časih, ko njihova kemijska sestava še ni bila znana, uporabljali pri zdravljenju ledvic in revmatskih bolezni, pa tudi kot pomoč pri nižanju krvnega pritiska.

Jagode v kuhinji

Seveda pa jagode kraljujejo tudi v kulinariki – s tem čudežnim sadežem se lahko pripravijo okusne jedi, umetniki kuhanja pa jih s pridom uporabljajo kot "piko na i" oziroma kot dekoracijo pri raznih jedeh. Ker so obstojne le malo časa, jih je treba čim prej porabiti. Pri sobni temperaturi se pokvarijo že v enem dnevu, v hladilniku pa jih lahko hranimo največ dva dni. Najbolje jih je pojesti še sveže, saj so takšne najokusnejše. Lahko pa jih tudi konzerviramo in iz njih pripravimo marmelade, džeme, kompote, sadne sokove, sirupe in likerje, ali pa jih zamrznemo. Dobro pa je vedeti, da zamrznjene jagode izgubijo del arome in zdravilnih učinkov, ker ob zmrzovanju popokajo celične stene.

Okusne recepte z jagodami najdete TUKAJ!