V oddaji Vrtičkanje, ki si jo lahko ogledate na VOYO, so  predstavili zelo zanimiv grmiček, ki pa ga večina ne pozna. Govorimo o žižoli, katere domovina je Kitajska. Tam raste že več tisočletij in je pravzaprav najpogostejše sadno drevo. K nam so jo prinesli iz Benetk in na Primorskem se je zelo lepo udomačila. Grm je zelo trpežen. V času mirovanja prenese temperature celo do – 25 stopinj Celzija. Odporen je proti suši in boleznim. Brsti pozno, šele v maju, in cveti več kot dva meseca. Cvetovi so nežni, dvospolni, rumeno zelene barve, v šopih ali posamezno in privabljajo čebele.

Obiranje žižole

Žižolo imenujejo tudi žižula, kitajski datelj ali čičimak, podolgovati plodovi, ki so podobni olivam, pa se septembra spremenijo iz zelene v rjavo rdečo bleščečo barvo. A ’taprave’ postanejo žižole šele oktobra ali novembra, ko se površina omehča oziroma postane nekoliko nagrbančena. Imajo sladkasto kiselkast okus in so, kot pravi Metka, odlične.

Žižolo lahko gojimo v obliki drevesa ali grma. Ima gosto krošnjo, rahlo skrivljene veje in kar nekaj trnjev, zaradi česar je nabiranje pravi izziv. Žižole veljajo za sadje, ki pri nas dosegajo verjetno najvišjo ceno na kilogram.

Uporaba žižole

Žižole lahko uživate sveže, posušene, lahko pripravite marmelado ali pa žganje. Področje v okolici Šibenika velja za največje in nam najbližje, kjer raste zares veliko žižole. Od tam tudi prihaja odličen recept za pripravo žižolinega žganja.

Sicer pa so žižole odličen vir vitamina C, B kompleksa ter rudnin, mineralov in bioflavonoidov. V domači lekarni jo uporabljajo za krepitev imunskega sistema, pomaga pri težavah z želodcem in želodčno kislino, čisti kri in lajša utrujenost.

Sajenje žižole

Da bosta imeli žižole vedno pri roki, sta se naši vrtičkarici odločili, da posadita še eno sadiko, eno namreč že imata na svojem vrtu. Dobro bo uspevala v lažjih in rodovitnih tleh, v težjih, mokrih in glinastih tleh pa bo rasla nekoliko slabše. Tina je najprej skopala sadilno jamo premera pol metra in globine približno 30 centimetrov. Sicer pa je velikost jame odvisna od tega, kako veliko sadiko imate. V jamo najprej dodate malce komposta, da naredite dobro ’posteljico’, z motiko dobro premešate in posadite žižolo. Ko je posajena, jo le še zalijete. Okoli lahko naredite še jamico, da voda ne bo odtekala. Sicer pa žižole kot rečeno niso občutljive na mraz, ko so v mirovanju. Malo drugače je z mrazom zgodaj jeseni ali spomladi, če pride kakšno hladno obdobje, zato je najbolje, da mlade rastline zaščitite. Tina najraje uporabi kar koruznico in z njo ovije rastlino.